Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Živimo v popolnoma norem svetu, v katerem ljudje ljubijo celo represivne aparate, kakršna je policija. V njem se tudi zdi, da je pomembnejše vprašanje, ali nosi Cipras kravato, kot pa vprašanje, kako zagotoviti bolnišnicam dovolj denarja za normalno delovanje, kako zaposliti enega samega človeka, kako preprečevati širjenje revščine, kako zmanjšati količine ogljikovega dioksida, ki jih spuščamo v zrak, kako zajeziti gigantske plače in prejemke pripadnikov elit, ki zaslužijo letno tudi več milijard, kako povečati kakovost življenja ljudi. Vtis je, da bi bilo na Zemlji vse v redu, če bi Cipras nosil kravato. Mimogrede: Arktika se pospešeno segreva.

Biti komunist pomeni biti angažiran, pomeni biti z vsem srcem za to, kar je skupno vsem ljudem. To je zelo preprosto in samo idiot, iz latinske besede idiota, ki je grška izposojenka in pomeni nevednež, šušmar, tega ne razume, ne razume pa, ker noče razumeti. Komunist je zato človek, ki ga kapitalizem ne more nagovoriti, saj hoče ljudi, ki jih ravno ne zanima, kar je skupnega, ker jih mora zanimati samo, kar je privatnega in zasebnega. In strinjam se z Badioujem, ko pravi, da so poeti po naravi komunisti, ki uporabljajo jezik in skušajo doseči, da izrazi, kar je na videz nemogoče izraziti. Vse to je kajpak zelo daleč od nekakšnega eksperimentiranja.

Predstavniki Evropske unije sporočajo Ciprasu, da bodo sodelovali z njim, če bo njegova vlada spoštovala pravila igre, dogovore in vse drugo. Cerar in Erjavec izjavljata, da bo morala Grčija Sloveniji vrniti dolg, JJ pa dodaja nekaj o eksperimentu, za katerega je bolje, da poteka tam daleč v Grčiji, ne pa tu, v Sloveniji. Na plan prihajajo vsi simptomi teh, ki nam vladajo, čeprav praviloma govorijo o demokraciji, vrednotah, morali, etiki in celo o solidarnosti, pa o tem, da delajo v dobro ljudi. Bistvo je prav v razcepu: govorijo sicer o klasičnih idealih, toda v resnici hočejo obdržati pri življenju cinični, konformistični, korumpirani, izkoriščevalski kapitalizem, v katerem 1 % živi kot v raju, 99 % pa jih živi nekje na obrobju, zateguje pasove, skuša uresničiti pozivanje k ekstremnim oblikam individualizma, in sicer v obliki blodečih monad oziroma zombijev, priklopljenih na pametne naprave, ki jim iz oblaka nenehno dostavljajo nove podobe, podatke, informacije in vse drugo, zaradi česar se ljudje vse bolj spreminjajo v kognitivne puščave, prazne emocionalne lupine in površinske simulirane oblike osebnosti, ki se zadevajo s kolektivnimi spektakli in doživljajo kolektivni trans, pri tem pa jih niti najmanj ne zanimajo strateški interesi mednarodnega kapitala.

Nič več ne bo, kot trenutno je. Obstajala je arabska pomlad, zdaj se je začela še sredozemska. Svet se bo spremenil že zato, ker bo Siriza na oblasti v Grčiji. Zastopala bo novo v svetu v strogem pomenu besede, kot so ga nekoč v Evropi zastopali renesančni ljudje, nosilci razsvetljenstva, radikalne demokracije, egalitarnosti, solidarnosti, etike in najvišjih vrednot, kar jih zmore človeštvo, ljudje, kot so bili Luther, Descartes, Galilejo, Spinoza, Condorcet, Diderot, Kant, Hegel, Freud in številni drugi.

Vsakdo bi moral poznali letnico, zapisano v naslovu, saj je univerzalno pomembna za civilizacijo. Danes zlasti mladi ljudje, ki sicer poznajo letnico, ne volijo nujno za levico, ker tudi ta v glavnem ni več zvesta tradiciji, ki izhaja iz zapisane letnice. Ugotovitev je pomembna zlasti zato, ker na mladih svet stoji, kot pravijo; v resnici seveda stoji na Kapitalu, ki je v rokah elit.

Tole ni nobena posebna modrost: več ko imajo bogati bankirji, prej umirajo revni ljudje. Pa vendar ni videti, da bi se kdo zares zavzemal, da bi imeli bankirji manj in da bi revni ljudje umirali starejši. Prav nasprotno: zavzemajo se za privatiziranje, da bodo imeli pripadniki elit še več, in dajejo denar bankirjem. Zlasti se zavzema JJ.

V Sloveniji so tako rekoč vselej na delu ozadja; to je zato precej paranoidna država. Vedno znova izvemo, da obstajajo interesne skupine. Včasih nam postrežejo z zamislijo, da so zadaj tudi lobiji. Ali pa najnovejše: zadaj je nekdo. Po definiciji ni mogoče izvedeti, kdo je to. Walter Wolf je na primer človek, ki so ga prijeli te dni v Kanadi, ker naj bi to nekdo hotel, ne pa zato, ker obstaja utemeljen sum, da je zločinec. Poleg tega je slovensko sodstvo sprevrženo, tak pa je tudi medijski prostor, če sodimo po zadnjih besedah Janeza Janše. A kaj vse to v resnici pomeni? In ali sploh kaj pomeni?

V preteklosti so se dogajale revolucije. Naj torej zremo nazaj, da bi se česa naučili iz njih, ali naj gledamo samo naprej, v tisto obljubljeno luč na koncu tunela? Socializma s človeškim obrazom ni več in kapitalizem s človeškim obrazom je zgolj farsa. Kam naj torej zremo, da bomo končno videli, kar bi morali videti, če še hočemo, da bodočnost bo?

Nemški filozof Peter Sloterdijk je pred nekaj leti napisal precej debelo knjigo z naslovom Du mußt dein Leben änderen. Sem jo prebral, potem pa sem si vzel čas in prisluhnil, kako me nagovarjajo mediji, kaj želijo od mene ljudje, kaj se dogaja okoli mene, kako naj bi se odzival in kaj pomeni v vsakdanjem življenju naslov filozofove knjige. Kako naj bi torej spremenil svoje življenje?

Objavili so podatek, da število samomorov med Slovenci in Slovenkami zopet narašča. Slovenija je tako še vedno v vrhu držav po številu samomorilcev. Potem so, pričakovano, kajpak, povprašali mainstream strokovnjake, kaj menijo, zakaj je tako. Slišali smo vse mogoče, le tistega ne, kar je bistveno. Bistveno je, kar sledi.