Promocijski video Ministrstva za obrambo in Ministrstva za solidarno prihodnost. Slovenska vojska v akciji!
Promocijski video Ministrstva za obrambo in Ministrstva za solidarno prihodnost. Slovenska vojska v akciji!
Kaj žene nas naprej?
So bili dnevi, ko smo v revolucijo verjeli,
z ljubeznijo, s solidarnostjo se je zdelo,
da vse nam je na dosegu,
ni bilo možnoti, da nas kaj ustavi,
nam plane oropa, ideale oblati,
a prav to se je zgodilo; nas streznilo.
Tako naivno se sedaj to nam zdi,
takrat prepričani v uspeh smo bili.
Morda odraščanje pomeni zgolj to,
da iluzij na poti se otresamo,
svoboda, ki nam dana je spoznati,
se sestoji v spoznanju nujnosti.
Zakaj potem še vedno se borimo,
zakaj kljub vsemu upanje gojimo,
zakaj ne moremo se krivicam vdati,
zakaj ne moremo pred grozotam mižati,
zakaj le zase ne poskrbimo,
drugih probleme njim prepustimo?
Kaj je to kar žene nas naprej,
da vztrajamo onkraj mej,
da ne uspemo se sprijazniti,
da so takšne svetovne sile moči.
Kaj nam ne da, da obrnemo pogled,
ko krut pred nami je obet,
Zakaj čutimo dolžnost, da reagiramo,
da kljub izdajam v človeka še zaupamo?
Promocijski video Ministrstva za obrambo in Ministrstva za solidarno prihodnost. Slovenska vojska v akciji!
Vsaka vlada je zatrjevala,
da te bo nagrajevala,
ko si z neodvisnim življenjem začela -
češ, da bi te za vzor imela!
Ti se se trudila, da bi te vlade razumele,
neodvisnega življenja koncept doumele.
Zato si po pisarni besno hrumela,
na račun njihovega slabega dela.
YHD-ju sedaj drugega ne preostane,
kot da roke krepko si pomane,
zaviha svoje rokave in zagrabi,
da se ZOA vsem do konca ne zagabi.
Ti pa neustrašna bodi še naprej,
natanko taka kot doslej.
Vse najboljše!
Ekipa YHD
Spoštovani,
Dne, 13. 12. 2023, sem se kot predstavnik Ekvilib Inštituta odpravil na sejo Medresorske komisije za človekove pravice, ki je potekala na Gregorčičevi ulici 27. Žal pa se je moja udeležba končala že na vhodu – seja je namreč potekala v 1. nadstropju stavbe, dvigala ali alternativnega vhoda za gibalno ovirane pa stavba nima. Predsednica komisije se je opravičila in mi razložila, da seje ni več mogoče prestaviti na drugo lokacijo, zato sem sejo še pred njenim začetkom moral zapustiti.
Resnično žalostno je, da se je to zgodilo ravno na seji komisije za človekove pravice. Še posebej ironično pa je, da je govor, ki sem ga pripravil za to sejo, naslavljal ravno dejstvo, da kot gibalno ovirana oseba, ki deluje na področju človekovih pravic, tako v zasebnem kot poslovnem življenju žal opažam, da je na tem področju izrečenih veliko besed, ki pa vse prepogosto niso podkrepljene z dejanji.
Današnja seja je tako služila kot popolna prispodoba varovanja človekovih pravic v Sloveniji – na seji se je o tem veliko govorilo, medtem pa so le nekaj metrov stran enemu izmed udeležencev pravice bile kršene.
Gal Kranjc Kušlan, Ekvilib Inštitut
Gal Kušlan Kranjc pred dvigalom. Foto: Osebni arhiv
Za varnost in aktivno državljanstvo. @eliyhd
Elena Pečarič
· Sistem reprezentativnosti je vprašljiv (politično, spomniti velja na zahteve za razpis referenduma, ki pa ni bil izveden, ker je SIOS glasove za referendum zlorabil in ni vložil zahteve[1]) in zastarel (sprejeti precej pred MKPI) predvsem pa ne služi svojemu ključnemu namenu: da bi se čim bolj učinkovito država lahko posvetovala z vsemi ključnimi relevantnimi deležniki, ki so se minimalno uskladili v tem polju (sistem je treba primerjati z drugimi takimi forumi, na primer konfederacijami sindikatov, sindikati po panogah, delodajalskimi združenji ..).
· Najprej je neustrezen zato, ker že reprezentativne invalidske organizacije zakon iz leta 2002 pretežno definira na medicinski način (diagnoze oz. vrste invalidnosti, zakon omenja npr., "mednarodno klasifikacijo") ne pa v t. i. na človekovih pravicah utemeljenem modelu razumevanja invalidnosti (MKPI velja od leta 2008), pa še tu ne dosledno, npr. celo duševno zdravje pade ven, tudi če gre za medicinske invalidnosti. Kako se dokazuje včlanjenost, je posebna zgodba, saj posamezna oseba lahko član štirih ali petih invalidskih organizacij. Vključene invalidske organizacije zastopajo interese prek 115.000 slovenskih invalidov. Ključni problem je torej, da sistema že formalno ne uokviri, ne zajame vseh ljudi z invalidnostmi, nekateri v sedanjem sistemu sploh niso zastopani in njihovih interesov očitno nihče ne zastopa (že omenjeno duševno zdravje, demenca ...). To je že problem statusa invalidske organizacije, statusa reprezentativne invalidske organizacije, ne le problem sveta invalidskih organizacij, ki je le krona vsega. Sistem še slabše deluje na ravni krovne interesne organizacije oz. sveta IO v praksi. NSIOS svoje posebne krovne reprezentativnosti v zadnjih letih ni izboljšal, ampak se je le poslabšala; poleg tega očitno krši 3. odstavek 25. člena zakona, ki je jasen: V nacionalnem svetu so vse članice enakopravne. V nacionalni svet se lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi in deluje na državni ravni. NSIOS je uzurpiral stanje in vse organizacije postavil pred dejstvo, da se lahko zgolj pridružijo že prej obstoječemu lobby SIOSU (s pravili izpred časa nastanka zakona), torej so vsi ostali podrejeni oz., se mu lahko pridružijo le na podlagi njihovih pogojev taki kot. A tudi to ni dovolj, saj je treba upoštevati, da se ne porušijo obstoječa razmerja moči, ki so praviloma »zgodovinsko pogojena«.
Razstava Laure Ličer, Ilustracije in slike 2021-2023, v SOT 24,5 ob 30-letnici delovanja Metelkova mesto.