V Večeru so bili v torek, 16. 1., med drugim objavljeni tile članki:
Z novim letom slaba volja v Sparu: Unovčevanje kuponov oteženo, težave predvsem za upokojence,
Mobing v Pošti Slovenije? Pooblaščenec preverja hude očitke in
Zaposleni kradli v TEŠ: Koliko bakra so odtujili, nihče ne ve.
Odgovor ni enoznačen. In zakaj ne? Poglejmo si nekaj argumentov.
Če vzamemo kriterij za presojo, ki ga je v članku Computing machinery and intelligence (objavljenem leta 1950), predlagal Alan Turing, potem lahko k vprašanju pristopimo tako, da računalnik vključimo v igro imitacije, v kateri sodelujejo trije igralci. Eden od njih je spraševalec, druga dva odgovarjata. Naloga spraševalca je ugotoviti, kateri odgovori prihajajo od človeka in kateri od stroja. Dokaz, da stroj misli, bi bil njegova zmožnost igrati igro imitacije. Dokler bi stroj zadovoljivo posnemal odgovore človeka, bi to pomenilo, da počne prav to, kar počne človek, kadar misli.
V psihoterapiji dobro poznamo pojav, ko pride do vmesnega hudega poslabšanja in krize, preden se vzpostavi nova življenjska pot. To je mučno obdobje, nevzdržno in vsi ga ne zdržijo. Človek takrat čuti, da se ne more prestaviti ne naprej in ne nazaj, kakor da bi bil ujet. Včasih se ljudje takrat prestrašijo in srečanja prekinejo ali pa se vrnejo na stare tirnice, dokler jih notranji glas ponovno ne pokliče nazaj. Včasih minejo leta, da so ponovno pripravljeni. To je čas, ko se lomijo stari vzorci z novimi, a v resnici je to prehod, dober prehod, ki ni videti kot dober in ki ga je potrebno potrpežljivo zdržati, da izzveni sam od sebe. Zdržati ga morata tako klient kot tudi psihoterapevt.
Zbudil sem se neverjetno svež, čeprav nisem dosti spal. Počutil sem se živega. Zadnje tedne priprav se je ta občutek stopnjeval. Danes, na odločilni dan, sem se že zjutraj počutil tako, da bi lahko umrl, pa mi ne bi bilo žal za nič. In dan se je šele začel …
Zbegane zaradi grozljivega prelivanja krvi, ki ga povzroča strupena moškost alfa samcev po vsem svetu, se množice le slabo zavedajo bližajočega se podnebnega pokola, ki bo rede velikosti večji od trenutnih napovedi (Andrew Glikson, 12. januar 2024). Trpljenja bo veliko, samovšečni alfa samci bodo trmasto vztrajali, da je njihovo delovanje moralno neoporečno, množice pa jih bodo v zboru pozdravljale in jih slavile kot nosilce napredka, v čigar imenu se je mogoče poenotiti.
Na radiu slišim, da bo neki slovenski športnik te dni napadel zmago. Očitno bo tekmoval v svoji disciplini in hotel zmagati. Logično, saj se na to pripravlja že vrsto let. Napad na zmago pa ni le simpatični novinarski izum, predstavljam si zmago, ki jo športnik napade, kot napade v savani lačni lev vitko antilopo, temveč je tudi dober simptom. Za analizo, kajpak.
Krivi so računalniki, telefoni, internet, filmi, igrice in družabna omrežja. Res je, ampak krivi so drugače, kot mislimo …
Nekateri ljudje vedno znova eksplodirajo v ognjenih kroglah ter usmerjajo jezo in sovraštvo proti drugim ljudem. Taki so. Ne morejo si pomagati, nekateri pa si tudi nočejo. Zadnjič je na primer v oddaji Tarča pripadnik slovenske elite samozavestno, predvsem pa arogantno, samovšečno in narcistično izjavil, da narod potrebuje elito, češ da je brez nje brezoblična gmota, ki ne ve, kako živeti. Mizernost njegove izjave je sicer premo sorazmerna s kognitivno revnostjo razmišljanja o sebi in ljudeh, vendar je obenem tudi izvrstni simptom, vreden hladne poglobljene analize, ki jo v zadnjem času tudi sicer omogočajo objavljeni dokumenti o življenju in spolnih zlorabah osramočenega finančnika Jeffreyja Epsteina ter drugih elitnih ljudi okoli njega, dodal pa bi še najnovejše ankete, ki kažejo, da ima nekdanji predsednik ZDA, še en pripadnik elite, resne možnosti, da ponovno osvoji Belo hišo. Škoda v vseh naštetih primerih prizadeva vse nas, pripadnike amorfne gmote, zato je analiza še pomembnejša. Epstein se je sicer nekaj tednov po aretaciji julija 2019 ubil v zaporu, vendar številni drugi ljudje še hodijo po svetu.
V novem letu se kajpak spodobi želeti sebi in drugim veliko pozitivnega razmišljanja oziroma pozitivne miselnosti (positive mindset). Zakaj? Ker je pozitivna naravnanost na svet boljša od negativne naravnanosti. Številne raziskave to dokazujejo onkraj vsakega razumnega dvoma. Človekovo blagostanje je vsaj do določene mere pozitivno povezano s pozitivno naravnanostjo do sveta, z optimizmom in s prepričanjem, da bo tudi jutri vse v redu.