Tečaj intelektualne samoobrambe

Ko je Noam Chomsky govoril na srečanju z naslovom Howard Zinn Memorial Lecture Series at Occupy Boston, je nekdo rekel tole: Don't ever die Noam. You are one of the best persons in the history of humankind. Naš tečaj intelektualne samoobrambe črpa moč in ideje predvsem iz tega, kar je doslej rekel in naredil Noam Chomsky.

Ko torej govorimo o ljudeh in o tem, kar imamo lahko med seboj, ne govorimo o naravnih zakonih, ki bi jih lahko zapisali v obliki kratke formule, kakršne imajo radi fiziki. Pravzaprav nikoli ne bo mogoče zapisati formule, ne kratke ne dolge, s katero bi pojasnili dogajanja med ljudmi. In natanko zaradi tega se lahko zgodi, da se nenadoma pojavi človek, ki trdi, da je to vendarle mogoče, da obstaja zakon narave, ki ga pozna, ker je ravno on nekaj posebnega, in bi ga morali poznati vsi ljudje, poleg tega pa bi se morali še vesti skladno z njim, češ da je tako edino prav; za voditelja bi kakopak morali izbrati prav njega, ker je pač nekaj posebnega. Nobeno naključje zato ni, da je Hitler, ki je tudi verjel, da je nekaj posebnega, v svoji knjigi Mein Kampf zapisal, da (zgolj) izpolnjuje božjo voljo na Zemlji. Je bil njegov boj religiozne narave?

Obstaja odprti scenarij, ki se imenuje preživetje kapitalizma. Nastaja sproti, da ne bo kdo pomislil na kakšno vnaprejšnjo zaroto ali celo Božji načrt. Nastaja zelo spretno in ima celo vrsto scenaristov, ki ga sproti prilagajajo novim razmeram. Demokracija v njem preprosto ni več predvidena, zato ga pišejo ekonomski, finančni in politični eksperti. Navadni ljudje, ki potrebujemo trdo roko in gospodarja nad seboj, namreč niti na razumemo, v kakšnem svetu živimo, in nam ne morejo prepustiti, da bi pokvarili scenarij ter spravljali svet v težave zaradi nevednosti, saj vendar nismo eksperti. !!??

Zgodba o dolgovih se seveda ne konča pri delavcih, ki najemajo kredite in uporabljajo kreditne kartice. Povedati moramo še zgodbo o korporacijah, ki se vedejo kot osebe, in profitih, ki se obnašajo, kot bi bili živi.

Kdor spremlja medije v zadnjem času, zlahka ugotovi, da ljudje, ki naj bi reševali Kapital, nimajo nobene ideje, kako to narediti. Vzeti hočejo ljudem, in jim jemljejo, kar imajo, da bi dali bankam, to pa je bolj ali manj vse. In to bi znal narediti vsak bedak. Ali pa rešujejo Kapital ravno s tem, saj Kapital vselej nastopa proti ljudem.

Maja leta 1968 sem bil še otrok in nisem imel pojma o dogodkih, ki so takrat pretresali Evropo in svet. O njih sem izvedel šele kasneje in so me močno zaznamovali.