Podrobnosti
Zadetkov: 5518

Captain Fantastic (Matt Ross, 2016)

Film, ki sem si ga ogledal z velikanskim užitkom, zagotovo pa si ga bom še večkrat, je tesno prepleten z razmišljanjem o vzgajanju otrok. Pravzaprav je kar traktat o vzgoji in njegova odlična demonstracija obenem, zato je dobro po ogledu filma prebrati kaj klasičnega o vzgajanju. Ni nujno, da to naredimo, toda branje knjig je dobro že samo po sebi. Na primer branje Platonovih spisov, v katerih razmišlja filozof o naravi vzgajanja; na primer v Fajdrosu.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5659

Westworld (Lisa Joy, Jonathan Nolan, 2016)

Dekonstrukcija, pravi Derrida, se prične z dekonstrukcijo lastnih aksiomov in svoje zgodovine; vselej se torej nanaša tudi nase. In zadnji odgovor na vprašanje, kaj je dekonstrukcija, je izzivalen za vsako človeško bitje in za vsako mogoče razmišljanje oziroma delovanje: dekonstrukcija, poudarja Derrida, nima nobene resne zveze z uničevanjem (destrukcija) in ponovnim izgrajevanjem (konstrukcija), saj pomeni natanko analiziranje (Freud), genealogijo (Nietzsche), spraševanje (Luther), potrjevanje, afirmiranje nemogočega. Banalno rečeno: dekonstrukcija je skoz in skoz afirmativna, 'pozitivna'. O njej je smiselno razmišljati v navezavi na Nietzschejev koncept potrjevanja življenja in volje do moči, na Levinasov koncept etičnega in Heideggerjev koncept Destruktion, Abbau.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5189

Naslov knjige je Les écarts du cinéma. Njen avtor je francoski filozof Jacques Rancière. Prebral sem jo z velikim zanimanjem, nato sem si ogledal film z naslovom The Road Within (Gren Wells, 2014), potem pa še Beasts of No Nation (Cary Joji Fukunaga, 2015). Ogledati si moram še film Vincent will Meer (Ralf Huettner, 2010).

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5767

Mad Max: Fury Road (George Miller, 2015)

Obstaja poziv, ki je absoluten. Film Mad Max se prične natanko s pozivom: Max je sam v puščavi, vidi prizore, sliši glasove v glavi, naj se drži obljube, ki jo je dal, naj jim torej pomaga. Max zato ni besen, ni pobesnel. Prav nasprotno je res: je izjemno miren, celo spokojen. To pa še ne pomeni, da ni notranje razcepljen in da se ni sposoben bojevati za poziv. Pomeni pravzaprav, da se ravno je sposoben bojevati za nekaj, kar presega njegove ozke interese, da preživi tako kot vsi drugi, med katerimi pa je vsaj še en človek, ki ima pred seboj enako usodo kot on.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6525

Film Gone Girl, pod katerega se je podpisal velemojster David Fincher, ne razmišlja, da je kdo odšel in da ga ni več, zato je slovenski prevod naslova povsem zgrešen. Razmišlja namreč ravno o nasprotnem: Amy (Rosamund Pike) ni odšla nikamor in je zelo navzoča. Ali natančneje. V njenem navideznem odhajanju je grozljivost tega, o čemer je nenehno govoril Freud: človek bi se moral nečesa znebiti, rad bi se tega znebil, a se nikakor ne more. Kot bi obstajalo nekaj močnejšega od njegove najmočnejše volje in vztraja kljub njegovi želji, da ne bi. Konec filma zato zaznamuje zastrašujoča ideja v obliki vprašanja: Kaj sva storila drug drugemu in kaj še bova? Odgovor na vprašanje je seveda že v samem vprašanju: povzročala si bova še več istega, javnost pa bova prepričevala v iluzijo, da je vse v najlepšem redu.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7455

V četrtek bom predaval v Celju, in sicer v sklopu letošnjih predavanj z naslovom Psihoanaliza in film. Tokrat bom spregovoril o razmerjih med tako imenovanimi filmi groze in psihoanalizo. V ta namen sem tudi prebral knjigo z naslovom Horror Film and Psychoanalysis: Freud's Worst Nightmare, ki jo je uredil Steven Jay Schneider, izšla pa je leta 2004 pri založbi Cambridge University Press; prebral sem jo, ker je dobra.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7370

The Fault in Our Stars (Josh Boone, 2014)

To je eden najbolj lepih filmov, kar sem jih videl doslej, videl pa sem jih nekaj tisoč. Čeprav je fikcija, kot se reče za film, je lepši in resničnejši od večine tega, kar se dogaja ljudem vsak dan na vseh koncih sveta. Če bi bilo takih fikcij na svetu vsaj malo več, bi živeli v neskončno boljšem svetu. Hazel Grace ima osemnajst let. Augustus Waters ima tudi osemnajst let. Oba je zaznamovala strašna bolezen: rak. Pa vendar ji Gus že prvič, ko se srečata, reče, da je lepa. Potem doda, da rad gleda lepe ljudi. In njen obraz žari.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6727

Collapse, Chris Smith, 2014

Da, nerazum je vstal v Evropi in preganja razum. Ljudje so trudni od mišljenja in razmišljanja. Kaj je napravil, sprašujejo, razum v teh zadnjih letih, kaj so nam koristila spoznanja in izkušnje? In verujejo tistim, ki prezirajo duha. Verujejo, da razum ovira voljo, razkraja korenine duha, ruši družbene temelje in da je vsa beda, socialna in privatna, njegovo delo … Posledice so strašne. Ljudje so se navadili reči 'da' s svojimi nizkimi instinkti, s svojo vojaško podivjanostjo. Duhovne in moralne vrednote, težko in naporno zbrane v toku stoletij, so izpostavljene preziru in mržnji vladajočih. Svoboda in človečnost, bratstvo in pravičnost – strupene fraze: vrzite jih na gnojišče …

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6269

Arctic Death Spiral and the Methane Time Bomb

Podnebnih sprememb sploh ni. Vse so si izmislili socialisti in levičarji. Znanstveniki, ki govorijo o njih, so podkupljeni. Tudi če niso podkupljeni, nimajo dovolj podatkov, da bi z gotovostjo trdili, da gre za podnebne spremembe. Sploh pa se podnebje ne ogreva, ampak se hladi. Nastopila bo ledena doba. In spremembe, tudi če so, so normalne, saj se podnebje pač že od nekdaj spreminja. Že velikokrat se je in še velikokrat se bo. In jaz gledam v nebo, pa sploh ne vidim nobenih sprememb. Kaj jim torej ni jasno?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5979

We Feed the World, Erwin Wagenhofer, 2005

Človeštvo še nikoli ni živelo tako dobro, kot živi danes. Še nikoli ni bilo na voljo toliko hrane kot danes. Ljudje še nikoli niso živeli v povprečju tako dolgo, kot živijo danes. Kakovost življenja še nikoli ni bila taka, kakršna je danes. Zdravstvo še nikoli ni bilo tako razvito, kot je danes. Na svetu še nikoli ni bilo toliko izobraženih ljudi, kot jih živi danes. In ker je za kapitalizem značilna nenehna rast, lahko upravičeno pričakujemo, da bo jutri vse še bolje, kot je danes, in da bo vsega še veliko več.

Dodaj nov komentar