Martha Marcy May Marlene (Sean Durkin, 2011)

Razsvetljenstvo je v drugi polovici osemnajstega stoletja zelo resen poskus uveljavljanja nove ideje v družbenih poljih. Ideja pa ni samo nova, temveč je tudi tako radikalna, da danes, dobri dve stoletji pozneje, ne moremo nič drugega, kot da jo še naprej zagovarjamo, saj je zares dobra.

Pobeg (Udaan, Vikramaditya Motwane, 2010)

Umetnost potrebuje filozofijo. Teza je že stara, toda to še ne pomeni, da je danes bolj razumljena kot nekoč. Lahko jo tudi obrnemo in rečemo, da filozofija potrebuje umetnost.

Barneyjeva zgodba (Barney's Version, Richard J. Lewis, 2010)

Ko prestopimo Rubikon, postane nekaj nujno. Lepota tega načela je, da pred prestopom Rubikona ne moremo govoriti o tem, kar postane nujno šele po prestopu. Torej ne obstajajo večne nujnosti, ki se jim ne moremo izogniti.

Akvarij (Fish Tank, Andrea Arnold, 2009)

Ne obstaja zgolj nujnost kontingentnega delovanja, zagovarjamo lahko tudi kontingentnost nujnosti, kar je veliko bolj radikalna zamisel. Kako to razumeti?

Agenti usode (The Adjustment Bureau, George Nolfi, 2011)


Človekovo verovanje v vnaprej določeno usodo in druge vraže so res nekaj posebnega, zlasti pa trdovratnega, so nekaj, kar je morda celo nemogoče izkoreniniti. Toda sama ideja usode je za ljudi vendarle izjemno pomembna, le da na povsem drugačen, produktiven način – pravzaprav je kar usodna.

»[Dokopati se moramo] do razumevanja, kako fotografija konstruira imaginarni svet in ga predstavi kot realnega« (Sekula v Evans in Hall 1999).

Pojem eksotičnega je neločljivo povezan z idejo turizma, tj. z odkrivanjem oziroma raziskovanjem neukročenega, avtentičnega in izrazito drugačnega drugega.

Kjer divja vojna (The War Zone, Tim Roth, 1999)


Družina. Kraj, kjer lahko divja tudi vojna.

Razbojniki za vse čase (Time Bandits, Terry Gilliam, 1981)


Jaz sem Pot, je nekoč rekel JK. Vprašajmo se, kaj to lahko pomeni danes.
Že nekaj časa je v zraku splošni občutek nelagodja in negotovosti. Časi so namreč težki, recesije noče in noče biti konec, banke rešujemo, a jih morda sploh ni mogoče rešiti, cele države so na robu bankrota. Vtis je tudi, da se bo zdaj zdaj zgodila apokaliptična katastrofa, ki bo bodisi požrla vse ali pa očistila svet in pripravila vse za nov, svež začetek.

Obuti maček (Puss in Boots, Chris Miller, 2011)


Živimo v zelo negotovih časih, ko je nelagodje v civilizaciji, kot bi rekel Freud, veliko, zelo veliko. Ne vemo čisto natančno, kaj se dogaja v svetu, toda prav ta negotovost je posebna priložnost za nastanek nečesa zares novega. Kako se to lahko zgodi?

Marčne ide (The Ides of March, George Clooney, 2011)


Zgodovina nas uči, da bi se morali bati marčnih id, kajti Julij Cezar je na primer plačal visoko ceno prav na marčne ide, saj so ga takrat, bilo je leta 44 pred našim štetjem, umorili.