Čeprav je v Ustavi neposredna demokracija omenjena pred posredno in ima torej višji status, saj dejansko Republika Slovenija temelji na samoodločbi naroda in bi v resnici morale biti tudi vse podrobnosti našega političnega sistema in zakonodaje podrejene in utemeljene na načelu samoodločbe in spoštovanja deklaracije človekovih pravic – pa temu zanesljivo ni tako. Postopki ljudske pobude so na vsakem koraku ovirani, od zbiranja podpisov, ki proti Deklaraciji o človekovih pravicah, ki vsaki odrasli osebi zagotavlja pravno sposobnost, zahtevajo potovanje na upravno enoto med delovnim časom, vse do Državnega zbora, kjer se postopek ljudske pobude očitno ne konča z javno razpravo poslancev v Državnem zboru, ampak predlog zakona obravnava nek odbor, kjer imajo glavno besedo uslužbenci nekega ministrstva, prisotni pa so zgolj predstavniki poslanskih skupin, ki glasujejo po strankarskem ključu, poleg njih še pravno zakonodajna služba.
Vlada RS
23.2.2014
Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana
Zadeve:
ZKon, EPA 1689 – VI; Predlog zakona o konoplji
ZSzdr, EPA 1688 – VI; Predlog Zakona o samozdravljenju
ZosBiv, EPA 1687 – VI; Predlog Zakona o osnovnem bivanju
Predraga vlada!
Naj se vam najprej v imenu ljudske pobude še enkrat zahvalim za spodbuditev Javne predstavitve mnenj o naših Predlogih zakonov, kjer se je, kot smo tudi napovedali, izkazalo, da Ministrstvo za zdravje prebiva v utvari in nima veliko zveze z resničnostjo današnjega časa. Razvidna je bila popolna nekompetentnost, denimo ga. Čoklove, ki resnici na ljubo na javni predstavitvi niti ni znala prebrati izraza 'kanabinoidi' ali 'kanabinol', temveč je dosledno govorila o 'kabinoidih' in 'kabinolu', ter se je v svojem sklepnem govoru pritoževala, češ, da dobi Ministrstvo premalo denarja in da bi lahko naredili veliko več in veliko bolje, če bi bilo denarja več. Kar se je dalo razumeti, da bi z več denarja Ministrstvo za zdravje lahko morda celo po znanju o konoplji dohitelo civilno družbo, ki je na javno predstavitev prinesla okoli 500 strani oziroma več kot 50 sodobnih znanstvenih raziskav o koristnosti in zdravilnosti konoplje, o katerih na Ministrstvu za zdravje bojda še nikoli niso slišali. Zanimivo, teh razisakv niso omenjali niti na drugi obravnavi Predlogov zakonov na Odboru za zdravje teden dni kasneje. Ne, tudi en teden kasneje so predstavniki Ministrstva za zdravje govorili, da konoplja ne zdravi, temveč zgolj blaži nekatere simptome, predstavnica Nacionalnega Inštituta za javno zdravje pa je celo navajala docela zastarele statistike in neprepričljive navedbe, češ, kako naj bi bila konoplja nevarna.
Slovenska ustava se naslanja na Deklaracijo o človekovih pravicah, ki vsem ljudem jamči spoštovanje njihovega naravnega razuma, pravne sposobnosti, vesti, svobode prepričanja, intime in nedotakljivosti družine. Odločanje o lastnem telesu in pravica do skrbi za lastne otroke je samoumevno zajeta v teh pravicah. Tako je v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, skratka po razvitih evropskih državah. A ne pri nas. V Sloveniji, podobno kot v drugih bivših socialističnih državah, imajo kljub jasnim določbam Deklaracije o človekovih pravicah, v določenih primerih zdravniki večjo moč odločanja o otrocih, kot njihovi starši. Gre za obvezna cepljenja, nedvomno tvegane invazivne zdravstvene posege, ki lahko povzročijo hude telesne okvare ali celo smrt, zelo težko pa je tak vpliv dokazovati, še posebej v primerih avtoimunih bolezni, katere se lahko pokažejo šele v starejših letih.
Kdor misli, da so bila vsa vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami rešena že s sprejetjem naše ustave, ki se v prvi alineji sklicuje na Deklaracijo o človekovih pravicah, na katerih naj bi naša ustava temeljila, se moti. O nekaterih temeljnih človekovih pravicah, ki nam še vedno niso zagotovljene, teče beseda prav danes, v četrtek, 13. 2. 2014 v okvirju javne predstavitve treh predlogov zakonov, za katere je ljudska pobuda SKSK zbrala 28.000, torej več kot zadostno število glasov, da se lahko začne parlamentarni postopek. Greza Predloge zakonov o osnovnem bivanju, o samozdravljenju in o konoplji.
Na portalu 24ur je 21.1.2014 novinar (ali novinarka?) N.Š., ki je sicer povsem napačno enačil (ali enačila) značilnosti konoplje z značilnostmi alkohola, navedel /navedla presenetljivo natančne podatke o 159.000 uporabnikih konoplje v Sloveniji. V najnovejšem nacionalnem programu na področju drog iz konca lanskega septembra pa je zapisana tudi statistika, da bi naj 15,8% Slovencev že poskusilo konopljo, kar pomeni nekje okoli 320.000 državljanov. V primerjavi z 0,2% državljanov, ki so poskusili kakšno drugo prepovedano snov.
Vlada RS 4.2.2014
Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana
Zadeve:
ZKon, EPA 1689 – VI; Mnenje Vlade o Predlogu zakona o konoplji 29.01.2014 [Vlada RS]
ZSzdr, EPA 1688 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o samozdravljenju 24.01.2014 [Vlada RS]
ZosBiv, EPA 1687 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o osnovnem bivanju 31.01.2014 [Vlada RS]
V zvezni ameriški državi Colorado lahko polnoletne osebe že skoraj cel mesec v posebnih prodajalnah kupujejo konopljo za lastno uporabo. Kakšne so posledice?
Burka
Osebe: N1 - neznani državni uradnik RS, N2 - neznani uradnik na tujem veleposlaništvu
1. Prizor: Na mizi
Pisarna N1. Na sredi je miza, na njej list papirja. Gre za državni dokument z oznako tajnosti, pod glavo in besedilom je dvanajst alinej:
1. RAZLOGI ZA SPREJEMPREDLOGA ZAKONA O KONOPLJI
V prvem dnevu novega leta je zvezna država Colorado s prodajo konoplje zaslužila 1 milijon $, v prvem tednu pa kar 5 miljonov. Konoplja namreč od začetka letošnjega leta v tej zvezni državi ni več prepovedana. Urugvajskega predsednika Mujico pa je the Guardian zaradi legalizacije konoplje razglasil za osebnost leta 2013.
Ob pol petih popoldan včeraj, na božični večer leta 2013, se je zaključil prvi del ene redkih uspešnih ljudskih iniciativ pri nas. V Državnem zboru se je namreč preštevalo podpisane obrazce za tri predloge zakonov, ki jih je sredi oktobra v Državni zbor vložil Slovenski konopljin socialni klub, namreč predloge zakonov o samozdravljenju, o osnovnem bivanju in o konoplji.