Robert Ivanc

rad-nik (prostovoljni delavec)

Pričujoči prispevek se nanaša na nedavne dogodke v četrtni skupnosti Šentvid – Ljubljana. Letošnjo jesen je zaznamovala množica sej Sveta četrtne skupnosti, saj smo v dobrem mesecu našteli polovico letnih sej. Moj namen sicer ni poročati o (ne)delovanju Sveta ČS, tega si kot član omenjenega Sveta ne smem kar tako privoščit.

V sredini novembra sem zasledil informacijo, da novomeški Revoz zaposluje. Kot iskalec zaposlitve sem jim poslal zaposlitveno prošnjo. Presenetil me je hiter, a detajlno skrbno izdelan sistem izbora kandidatov, ki ga je izvajala Revozova "Direkcija za človeške vire". Da ponazorim plastičnost tega novodobnega, kapitalističnega izraza, bom v nadaljevanju namesto o ljudeh govoril o virih.

Vse kaže, da so odstopi koalicijskih partnerjev zgolj slepilni manevri za ljudstvo, češ, bomo spremenili zadeve in peljali našo prihodnost v boljšo smer. Vse kaže, da še naprej v resnici ostajajo slepi in gluhi za nevzdržno situacijo v državi. Povsem jasno je, da z dikcijo „naša skupna prihodnost“ mislijo izključno na prihodnost njih samih. Vsekakor ne moremo računat na SD in PS, ki bodo prav tako nadaljevali s politiko zadnjih 20 let v vseh možnih preoblekah, istočasno pa trdijo, da bodo prav ONI rešili celotno Slovenijo iz zagate. Celo nam zatrjujejo, da njihovi programi v celoti pokrivajo zahteve ljudstva.

Leto 2013 nam bo zagotovo prineslo spremembe, ni pa še gotovo kakšne. Prva sprememba v tem letu, ki smo jo občutili mnogi prebivalci Slovenije, je ukraden praznik 2. januar. Liberalistično preračunljivi gospodarstveniki so izračunavali dobičke in v 2. januarju videli zgolj nebodigatreba strošek; zaposleni po njihovem dobivajo preveč denarja in premalo delajo. S tem so znova dokazali, da je vsa svoboda v liberalizmu le svobodno nategovanje in izkoriščanje navadnih ljudi, brez strahu pred sankcijami. Profit je Bog in svetinja kapitalizma. Torej, navadni ljudje naj delajo še kak dan več za manj denarja. Tako se že z drugim dnem v letu izkazuje resnični namen kapitalskih oblastnikov, ki s svojimi lovkami obvladujejo vse družbene sfere vključno z mediji. Na vse pretege nam skušajo vsiliti opusdejevske doktrine pedofilov, orožarskih tajkunov in ostalih preračunljivih bogatuhov.

Pred kakim dnevom sem preko elektronske pošte prejel dopis meni neznane osebe. Obvestilo se je nanašalo na moje pismo bralcev, ki je bilo že pred časom objavljeno v sobotni prilogi 11.10.2012, po tistem, ko je bil takratni direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem (UP) Darko Darovec zasačen pri kraji (beri: nenamenska poraba javnih sredstev), nato pa bil s svetlobno hitrostjo preko začasne odredbe sodišča vrnjen na delovno mesto, in kmalu znova odpuščen zaradi istih, prej mu očitanih razlogov. Revizija »njegovega« poslovanja je namreč odkrila številne nepravilnosti pri porabi javnega denarja, zaradi česar sta morala rektor UP Dragan Marušič in v. d. dekana Fakultete za humanistične študije (FHŠ) UP Gorazd Drevenšek odreagirati in instituciji, v želenem objemu Darovčevega »pokroviteljstva«, zavarovati pred nadaljnjim plenjenjem. Takrat sem si rekel, hvala bogu, da obstajajo taki poštenjaki, da v imenu zakona obračunajo s pobalini.

Kako ambivalentno sodni sistem v Sloveniji v resnici deluje, jasno nakazuje afera, ki se že dalj časa odvija na Univerzi na Primorskem (UP). Zlasti v smislu zaščite delavskih pravic vse pogosteje opažamo rabo krepko različnih vatlov. Ene v primeru prekarno zaposlenih, druge v primeru direktorske svojati.

Društvo Liberalna akademija je dne 20.9.2912 organiziralo in izpeljalo javno tribuno na temo "Slovenija potrebuje politično alternativo". Na dogodek so bili vabljeni ugledni člani omenjenega društva in tudi več drugih raznih doktorjev znanosti. Vabilo je bilo objavljeno in na ogled postavljeno na spletni strani Liberalne akademije. Dogodka sem se glede na seznam povabljencev z velikimi pričakovanji osebno udeležil. V vabilu je z debelim tiskom izpostavljeno (retorično) vprašanje: „Kdo ima moč ustaviti z neoliberalizmom povezano desnico?“

Ne mine dan, ko ne bi na vseh možnih kanalih poslušal ali bral zgodbe ljudi, ki se soočajo s prekarnimi pogoji in revščino. Še bolj tragične so zgodbe tistih, ki kot del „prožnega trga delovne sile“ iščejo zaposlitev. Prožnost trga delovne sile (kot temu ljubkovalno pravijo ekonomisti) se nujno manifestira v visokem deležu brezposelnih. Obenem je to odličen instrument za brezmejno (!) izčrpavanje človeških virov. Delavci so smatrani kot nebodigatreba strošek. Pri tem bogatuški sloj v lovu na profite povsem potepta osnovna moralno-etična načela, posledično pa so osebni dohodki mnogih delavcev prenizki za preživetje, ali pa ga sploh ne prejemajo. Neoliberalni kapitalistični dogmatiki „poznajo“ izhod iz tovrstnih težav za večino prebivalstva. Pravijo, da živimo v svobodnem Svetu. Potrebno se je le vzpeti po družbeni lestvici v višje sfere, kjer se posledično tvorijo neomejene količine ´evritrocitov´ in finančna slika ni več noben problem. Vzpon med slovenske očake naj bi omogočila profitna naravnanost ob vlaganju v finančne, delniške združbe, banke itd... Vsak ima celo pravico kupovati nekakšne vrednostne papirje, saj vendar živimo v svobodnem Svetu. Celo zaželjeno je za vse; čim več malih investitorjev, tem bolje za ozke elite. Žal pa večina ljudi ne more več kupovati delnic, saj je delo povsem razvrednoteno in plače so prenizke. In to ob nezpodbitnem dejstvu, da le delo ustvarja bogastvo.

Vsi se strinjamo, da je treba odpraviti krizo, ki trenutno vlada v Sloveniji in v Svetu. Različni so samo pristopi k reševanju in pogledi na vzroke za krizo. Zdajšnja največja vladna stranka je pod taktirko Janeza Janše dolgo pripravljala agendo strogih varčevalnih ukrepov. Ob mučnih pogajanjih s sindikati si je vlada drznila izsiljevati sporazum z zagotovilom sindikatov, da ne bodo podprli referenduma.