Filozof in psihoanalitik
Zbegane zaradi grozljivega prelivanja krvi, ki ga povzroča strupena moškost alfa samcev po vsem svetu, se množice le slabo zavedajo bližajočega se podnebnega pokola, ki bo rede velikosti večji od trenutnih napovedi (Andrew Glikson, 12. januar 2024). Trpljenja bo veliko, samovšečni alfa samci bodo trmasto vztrajali, da je njihovo delovanje moralno neoporečno, množice pa jih bodo v zboru pozdravljale in jih slavile kot nosilce napredka, v čigar imenu se je mogoče poenotiti.
Na radiu slišim, da bo neki slovenski športnik te dni napadel zmago. Očitno bo tekmoval v svoji disciplini in hotel zmagati. Logično, saj se na to pripravlja že vrsto let. Napad na zmago pa ni le simpatični novinarski izum, predstavljam si zmago, ki jo športnik napade, kot napade v savani lačni lev vitko antilopo, temveč je tudi dober simptom. Za analizo, kajpak.
Nekateri ljudje vedno znova eksplodirajo v ognjenih kroglah ter usmerjajo jezo in sovraštvo proti drugim ljudem. Taki so. Ne morejo si pomagati, nekateri pa si tudi nočejo. Zadnjič je na primer v oddaji Tarča pripadnik slovenske elite samozavestno, predvsem pa arogantno, samovšečno in narcistično izjavil, da narod potrebuje elito, češ da je brez nje brezoblična gmota, ki ne ve, kako živeti. Mizernost njegove izjave je sicer premo sorazmerna s kognitivno revnostjo razmišljanja o sebi in ljudeh, vendar je obenem tudi izvrstni simptom, vreden hladne poglobljene analize, ki jo v zadnjem času tudi sicer omogočajo objavljeni dokumenti o življenju in spolnih zlorabah osramočenega finančnika Jeffreyja Epsteina ter drugih elitnih ljudi okoli njega, dodal pa bi še najnovejše ankete, ki kažejo, da ima nekdanji predsednik ZDA, še en pripadnik elite, resne možnosti, da ponovno osvoji Belo hišo. Škoda v vseh naštetih primerih prizadeva vse nas, pripadnike amorfne gmote, zato je analiza še pomembnejša. Epstein se je sicer nekaj tednov po aretaciji julija 2019 ubil v zaporu, vendar številni drugi ljudje še hodijo po svetu.
V novem letu se kajpak spodobi želeti sebi in drugim veliko pozitivnega razmišljanja oziroma pozitivne miselnosti (positive mindset). Zakaj? Ker je pozitivna naravnanost na svet boljša od negativne naravnanosti. Številne raziskave to dokazujejo onkraj vsakega razumnega dvoma. Človekovo blagostanje je vsaj do določene mere pozitivno povezano s pozitivno naravnanostjo do sveta, z optimizmom in s prepričanjem, da bo tudi jutri vse v redu.
Kup želja. Seveda, normalno, saj je novo leto. Kaj pa, če je bistvo želje in celo življenja v osvobojenosti od – želja? Poglejmo, če je to mogoče, če se ljudje lahko osvobajajo.
Nekateri ljudje verjamejo, da so dobri in da delajo dobro, v resnici pa povzročajo zlo, ki ga ne prepoznajo, ga nočejo prepoznati in ga niti ne morejo prepoznati. Kako jim pomagati do prepoznanja? Nekaterim ni mogoče pomagati, je že prepozno. Za druge je še nekaj upanja. Kako to razumeti, zlasti v časih velikih preizkušenj, ki so pred nami?
Obstaja skrivnost eksistence. In obstaja vprašanje, zakaj nekaj sploh obstaja. Če lahko nekaj obstaja in če obstaja možnost, da ne obstaja nič, je morda nemogoče, da ne bi obstajalo nič. Ali torej Bog nujno obstaja? Ali drugače: verjemite celo tedaj, ko ne verjamete (več).
V kapitalizmu je pomembno, če ne kar odločilno, povpraševanje po dobrinah, storitvah, blagu. Kdor se ustrezno odzove na povpraševanje, lahko obogati in uspe, kot se reče. Po čem torej povprašujejo te dni ljudje, če imamo v mislih psihologijo? Je odgovor na njihovo povpraševanje pozitivna psihologija, ki je vse popularnejša? Morda. In če je odgovor pritrdilen, zakaj tako povpraševanje? Mogoče pa je še boljši odgovor na vprašanje ta, ki sledi.
Namesto na začetku začnimo tokrat na koncu. V časniku The Guardian preberem članek z naslovom Italy’s ruling party drafts law to ‘safeguard’ school nativity scenes (Lorenzo Tondo, 21. december 2023). Avtor izhaja pri pisanju članka iz načrta, ki ga ima italijanska stranka Bratje Italije. Ti načrtujejo zakon za »zaščito« krščanskih tradicij, s katerim bi radi preprečili, da bi šole »spremenile bistvo božiča«. Takoj se kajpak zastavi vprašanje o bistvu božiča in naravi krščanskih tradicij. Katero tradicijo je torej treba ščititi, da je šole ne bodo spridile, in kaj je bistvo božiča?
A veš, da prvi pristanek ljudi na Luni ni bil resničen, da je zgolj prevara? Hm, a ti verjameš, da Luna obstaja? Tako se odzivam na ljudi, ki so pripravljeni verjeti v tako imenovane teorije zarote, ki to niso, saj nimajo nobene resne zveze s teoretskim delom. Zarotniki mi sicer vneto sporočajo, da se z menoj ne bodo pogovarjali, češ da popuščam in da naivno verjamem v znanost, ki jo že dolgo obvladuje veliki kapital in me tako zaslepljuje za resnico sveta, o kateri ne vem ničesar, ter sem lahka tarča ljudi, ki manipulirajo s svetom po svoje. Rečejo še, da mi vse govorijo samo zato, ker mi hočejo dobro in da bi spregledal.