Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 767
Ko se srečam z drugim človekom, se mu približam. Drugega prepoznam v njegovi goloti, v njegovi končnosti, ranljivosti in smrtnosti. Segam onkraj vsakdanjih šablon o drugih ljudeh, onstran klišejev, modnih podob, vsiljivih telesnih dizajnov, ki mi sporočajo, kako fit so, kot bi se bali, da morda niso, znajdem se onkraj stereotipov in domnev, kdo je drugi človek ali kakšen naj bi bil, kakšen bi moral biti, da bi ustrezal tem ali onim modnim zapovedim, novoreku ali političnemu žargonu. Tako srečanje je prekinitev z mojo sebičnostjo, z željo, da bi sebe postavil na prvo mesto, v ospredje, v središče srečanja, pod luč, upajoč, da me vsi vidijo in potrjujejo. Zakaj je tako in zakaj se to zgodi? Zakaj je dobro, da se to zgodi?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 805
Nekaj časa je veljalo, da ne smemo pretiravati pri razlaganju podnebnih sprememb, češ da katastrofični scenariji zgolj vnašajo paniko med ljudi; to v glavnem sicer ne drži, zveni pa domače. Ko empirični vsakodnevni podatki kažejo, da se uresničujejo prav ti scenariji, so tako rekoč vsi tiho. Zlasti ni nikjer nobene panike; ljudje so na dopustih, sproščeni. Poročila z vsega sveta so sicer alarmantna, trenutno ljudje umirajo zaradi vročinskih rekordov, ki se vrstijo dobesedno iz dneva v dan, umirajo pa tudi zaradi strahovitih poplav in obsežnih gozdnih požarov. Medtem ko torej dejstva potrjujejo napovedi, narejene na podlagi računalniških modelov, je še vedno v ospredju žargon, da se bo vse skupaj nekako magično rešilo z novimi tehnologijami in tako, da bodo drugi, o čemer sem že pisal, poskrbeli za vse, za kar je treba poskrbeti, da bomo nemoteno živeli naprej in uživali v blagostanju, ki ga zagotavlja kapitalistična proizvodnja dobrin. A človeško vedenje in delovanje je vendarle ne le razložljivo, temveč je tudi predvidljivo. Zakaj?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 818
Sedim na verandi in poslušam skladbo z naslovom I Am Sitting in a Room (Alvin Lucier, Simone Conforti). Berem tudi knjigo. Sem. In vem, da so nekatera vprašanja v življenju tako nevarna, da je najbolje ne zastaviti jih. A potem tudi odgovorov ni.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 869
Psihoanaliza pozna koncept subjekta, za katerega se domneva, da ve. Ker domnevno ve, mora nekaj storiti, njegovo delovanje pa mora biti skladno s pripisano vednostjo. V tem času je psihoanalitično spoznanje o naravi takega subjekta zelo pomembno, če ga uporabimo pri razlaganju podnebnih sprememb in skušamo pojasniti vedenje ljudi, ki trpijo njihove posledice. Trenutno je zunaj plus 34 stopinj Celzija, ura je 15.10. Naj zapisano razložim tako, da krenemo od začetka – pri želečem subjektu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 840
Nikolas Rose v knjigi z naslovom The Politics of Life Itself (Princeton University Press, 2008) opredeli politike življenja takole: Namesto tega moramo razmišljati o naših rastočih zmogljivostih nadzorovanja, upravljanja, načrtovanja, preoblikovanja in moduliranja samih vitalnih sposobnosti ljudi kot živih bitij (str. 3). A kar je na prvi pogled napredno, zanimivo in celo privlačno, ljudje so zmožni kot inženirji obvladovati lastno vitalnost, se razvijati in vplivati na delovanje telesa, celo na delovanje možganov in notranjih organov, je lahko tudi čista nočna mora. Med branjem knjige dobim pismo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 769
Obstaja potreba po nečem novem. Poraja se novo nelagodje v liberalni kulturi. Vojna na vzhodu ni vojna, temveč je posebna operacija. Razkriva imperialistično potrebo največje države sveta, obenem jo komaj za silo maskira. Neoliberalne ideologije so vse šibkejše, podnebne spremembe so vse bolj katastrofalne, saj se zlasti v oceanih kopiči ogromno energije. Politiki ne vedo, kam in kako naprej, zato se skušajo prikupiti kot blagovne znamke množicam in njihovim fantazmam. Diktatorji so enako nemočni, le da imajo zaenkrat še na svoji strani vojsko, policijo in ubogljive podrepnike. Potreba po novem je objektivna, le negotovost je velika, zato ne vemo, kdaj bodo ljudje, zlasti prihajajoče generacije, zavihali rokave in novo tudi uresničevali.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 999
Nekdo mi je zadnjič sporočil, da je nekdo rekel, da se z menoj ni dobro pogovarjati, ker sem prebral vse napačne knjige. Za kompliment sem kajpak hvaležen. Poglejmo pa podrobneje, kaj so vse napačne knjige. In če obstajajo napačne, morajo, logično, obstajati tudi knjige, ki niso napačne, ki so torej prave, pravilne. Na koncu je tudi vprašanje, česa se bralec in bralka naučita iz enih in drugih knjig ter kako pridobljeno znanje uporabljata za dobrobit drugih ljudi.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 721
Človeka, v katerem prepoznavamo oslabitve, pomanjkljivosti, motnje, defekte ali nekaj, zaradi česar po našem mnenju ni avtentičen, pristen, naraven in tak, kot (nezavedno) pričakujemo, ne moremo sprejeti, saj njegovo prizadetost, ne-celost opredeljujemo kot neželeno značilnost, lastnost ali zmožnost, kot nekaj torej, kar nas moti in morda celo vznemirja. Verjamemo, da je ne želimo, in verjamemo, da je ne želi niti druga oseba. Morda verjamemo, da je ne želi nihče, da je univerzalno neželena. A ker jo druga oseba vseeno ima, mora s tem dejstvom nekako živeti, podobno pa velja tudi za nas. Iznajti skušamo strategije takega življenja, pri tem pa se pogosto preprosto zgledujemo pri drugih ljudeh, ki so take strategije že razvili – ali pa jih prevzeli od drugih ljudi, ki so jih pred njimi prevzeli od drugih ljudi. Vidimo, da gre proces v slabo neskončnost. Ne vemo, kdaj se je začel, ne vemo, ali je razumen, a nas to ne zanima prav dosti. Zanima nas predvsem lastno preživetje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 694
Slovenija praznuje te dni 32 let samostojnosti. Politiki ob tej slovesni priložnosti pozivajo, naj se Slovenci in Slovenke skupaj trudimo za lepši jutri. In da je treba paziti na planet – za mlajše generacije. Mimogrede. Današnji The Guardian objavlja najnovejše objektivne podatke o globalnem segrevanju in izpustih toplogrednih plinov (Jillian Ambrose, Greenhouse gas emissions from global energy industry still rising – report, 26. junij 2023): Juliet Davenport, predsednica Inštituta za energijo, je dejala: »Kljub nadaljnjemu močnemu povečanju količine vetrne in sončne energije v elektroenergetskem sektorju so se skupne svetovne emisije toplogrednih plinov, povezane z energijo, spet povečale. Še vedno gremo v nasprotno smer od tiste, ki jo zahteva pariški sporazum.« Gibljemo se torej v nasprotni, popolnoma zgrešeni smeri. Slovenski politiki kljub temu pravijo, da smo država ljudje, ne le politiki in politične kaste. Pravijo tudi, da si klešemo lastno usodo in da živimo v državi, ki temelji na enakosti, svobodi, dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti do vseh državljanov. Glavna skrb politikov naj bi bile torej potrebe vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije, posluh zanje. Slovenija je tudi država, v kateri sovraštvo in nestrpnost nimata mesta, dodajajo. Obstajajo pa tudi delitve, je poudaril te dni nekdanji predsednik republike Borut Pahor. In nesrečna mati teh delitev je politična in ideološka delitev; to je strup, ki nas hrani, je podčrtal v svojem govoru, v katerem je izpostavil tudi zamisel, da je še čas, da se tega zavemo z dolžno skrbjo za bolečino drugega. Znanstveniki sočasno poudarjajo, da bi moralo človeštvo prepoloviti toplogredne izpuste do konca tega desetletja, če se hoče izogniti katastrofalnim ravnem globalnega segrevanja. In kdo ima v rokah škarje in platno? Vlade. Ali pa morda naftne, energetske, živinorejske in druge korporacije v spregi z milijarderji. Državljani in državljanke jih prav gotovo nimajo, vsekakor pa imajo močan interes, da živijo v boljšem svetu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 901
Medtem ko izhajajo po svetu pri uglednih založbah knjige, kot sta: Joel Gwynne (ured.), Transgression in Anglo-American Cinema: Gender, Sex, and the Deviant Body (Columbia University Press, 2016); Jennifer Craik, Uniforms Exposed: From Conformity to Transgression (Berg Publishers (Bloomsbury), 2005), se v Sloveniji nekateri ljudje še vedno trudijo dokazati drugim, da sta spola zgolj dva. Namesto da bi se resno posvečali zapovedanim modifikacijam telesa, fetišizmom, odvisnosti od spolnosti ter obsedenosti s politikami zdravja, skušajo na novo uveljavljati romantične predstave o otroški nedolžnosti in zdravi želji, ne razumejo pa, da sta seks in spol vselej mesto zatiranja, osvobajanja in odpora.