Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 802
Nekateri so te dni pozvali vlado, naj končno spremeni šolski sistem, da bo v njem več vzgajanja in učenja mladih za kompetence za življenje. Naj začrtam dve koordinati sodobnega življenja, da bomo vedeli, na kaj mislimo, ko priporočamo vzgajanje in učenje za (tako) življenje. Mislim, da je prav, da izpostavim zgolj dva izraza, ki sta se pojavila v zadnjem času in ponujata dobro izhodišče za nadaljnje razmišljanje o tem, kar se dogaja v sodobnem svetu, v katerem živimo, kako poteka življenje v njem.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 882
Upam, da med mojimi bodočimi slušatelji oziroma slušateljicami ne bodo ljudje, s kakršnimi se sicer že dolgo redno srečujem pri svojem psihološkem delu. To so v glavnem mladi ljudje, ki se zavzeto dan za dnem trudijo, da bi svoj jaz izpopolnili, uprizorili in predstavili na svetovnem digitalnem odru kot samouresničeni jaz, izpopolnjeni jaz ali preprosto kot Nekoga. Srečanja z njimi mi namreč pomagajo ustvarjati vse natančnejšo podobo absurdnosti sodobnega menedžmenta osamljenih ljudi, ki ponižno sprejemajo zlobne nadjazovske zahteve po perfekcionizmu, popolni drugačnosti in popolnosti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 913
Naslednji teden pričnem s predavanji. Tule je uvod.
Že dolgo obstaja medicinski model invalidnosti in je zelo odporen zoper kritično misel. Morda je za koga koristen, sicer je težko razložiti, zakaj tako dolgo vztraja. Vsekakor se lahko vprašamo, za koga je koristen, kakšne koristi omogoča. Za koga drugega namreč ni koristen. Še več, je kakor cokla, nepotrebna ovira pri razumevanju sveta, ljudi v njem in njihovih življenj. Kdo torej potrebuje medicinske modele za hendikep in zakaj, čemu? Kakšna osebnost jih potrebuje in kaj si obeta od njih, kaj pridobi z njimi? Kot bomo videli, je s temi vprašanji povezana več kot zanimiva skušnjava.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 773
Hendikep je eksces. Je naravni učinek človekove notranje razcepljenosti, drugačnosti in diference. Vsak človek je kot naravno bitje notranje različen od sebe, in je zmožen za refleksijo sebe. Ne more postati enak s seboj, ne more postati identičen s seboj, zato je proces, je gibanje, kot bi rekel Hegel. Zapisano velja za vsako človeško bitje, ne le za invalide. Nenadomestljiva izguba je notranja, ne zunanja, je organski del človekove narave. Ker je nenadomestljiva, je ne more nadomestiti nobena z nezavedno željo podprta fantazma, ki je sicer prikladna za neoliberalno priganjanje ljudi k sanjanju, naj uspejo, in za priganjanje k doseganju ciljev, ki so tu samo zato, da podpirajo ideološke prakse in omogočajo večanje dobičkov teh, ki jih uvrščamo v množico z nalepko elita.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 807
V kapitalističnem svetu živimo. Včasih ga ljubimo in včasih ga sovražimo. Naredili bi revolucijo ali pa je tudi ne bi. Je preveč grozna in krvava. Bolje je zato brez revolucij. Ali pa ni. Zmedeni smo in negotovi. Potem si želimo, da bi se kapitalizem nekako spremenil sam od sebe. In smo navdušeni, ker ugotavljamo, da se spreminja tudi brez naših želja. Nismo prepričani, da se vselej spreminja na bolje, toda spreminja zagotovo se. Naj bomo zato potolaženi in hvaležni? Ne vem. Želim pa pisati o ljubezni. Ki je v takem svetu travma. Naj pojasnim.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1053
Draga Martina,
rekla si mi, da ti bo v čast, če pogledam dokumentarni film ŽiviM. Z veseljem sem si ga ogledal in ti sporočam, da je meni v čast, da si mi poslala povezavo do njega. Naj povem, kaj si mislim o njem in ob njem.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 913
Nekateri prav gotovo so. Toda enako lahko rečemo za nekatere starejše in stare ljudi. A s tem nismo povedali dobesedno ničesar. Lahko bi tudi rekli, da so nekateri ljudje povprečni. In logično je, da nekateri niso. Kot je logično, da ne moremo biti vsi enako bogati. Nekateri so torej bogatejši od drugih. In za poletjem po navadi nastopi jesen. Ali pa vedno. A še preden se dobro zavemo, kaj se dogaja, Luis Rubiales, predsednik Kraljeve španske nogometne zveze in eden od podpredsednikov UEFA, pred očmi svetovne javnosti poljubi špansko nogometašinjo Jenni Hermoso med nedeljsko podelitvijo medalj na svetovnem prvenstvu za ženske. Nogometašinja javno in jasno pove, da ji ta poljub ni bil niti malo všeč, Luis Rubiales pa prav tako jasno reče, da se bo boril do konca. Kdo je tu dezorientiran?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 839
Kar zmoti to samozadovoljstvo, je srečanje z neskončnim. Blaise Pascal
Živijo družine, ki so strupene, toksične. V njih posamezni član, po navadi so to otroci, čuti, kako družinsko ozračje pritiska na njega in mu vedno znova, dan za dnem zoprno sporoča, da ni dovolj, da ni dovolj vreden, da ni dovolj dober, da se premalo trudi, da ni dovolj uspešen in učinkovit, da ni dovolj fit. Zlasti za dekleta je uničujoče opozarjanje, običajno za to skrbijo samozadovoljne matere, čeprav niti očetje niso povsem izvzeti, da njihova telesa niso dovolj vitka in zdrava in natrenirana in taka, kot bi domnevno morala biti. Čutijo, da tonejo, da nekje globoko v sebi odkrivajo čisto praznino, brezno niča, grozo, zaradi katere se od nekod počasi plazijo misli, da morda nima več smisla vztrajati, da je pogrezanje v praznino še najboljše, kar se lahko zgodi, da je torej bolje umreti in ne čutiti več pritiskov in absurdnih občutkov brezvrednosti v neskončno kompetitivnem svetu, v katerem se zdi, da so vsi drugi uspešnejši in zadovoljni s seboj.
A niso, niso niti približno. Le imaginarni vtis je, da so.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 777
Človeštvo ima problem: podnebne spremembe. Ima pa še enega: lastno psihologijo.
Psihologija vsakdanjega življenja je natančna, rigorozna in neizprosna. Raziskave potrjujejo delovanje psiholoških mehanizmov, na katere je tako rekoč nemogoče vplivati, kar pomeni, da jih ne moremo spreminjati. In skoraj nemogoče je dokazati, da indoktrinacija ljudi ne deluje. Ne deluje na vse ljudi in ne deluje na vse enako, seveda, toda to še ne dokazuje, da ne deluje. Naj zapisano pojasnim in ponazorim z aktualnimi primeri iz vsakdanjega življenja.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 956
Poudarjanje pomena lepega, zdravega in močnega telesa, poudarjanje pomena duhovnega zorenja, duševnega zdravja in vsega, kar je povezano s tem, trči prej ali slej ob pomembno statistiko, ki pravi, da ima vsaj eden od petih ljudi hendikep, ki je uradno del formalnih diagnostičnih razvrstitev motenj, nenormalnosti, odstopanj, poškodb, bolezni etc., in da ima vsaj ena družina od štirih družinskega člana, za katerega je prav tako mogoče formalno in strokovno potrditi tako ali drugačno odstopanje, duševno motnjo ali celo bolezen. Ko število prebivalcev delimo s pet ali štiri, dobimo tako podatek, ki daleč presega običajno prepričanje, da so ljudje s posebnimi potrebami marginalna družbena skupina, majhno število usmiljenja in pomoči potrebnih nesrečnikov, ki jim usoda ni naklonjena. V resnici je prav nasprotno: majhno je število ljudi, ki se v javnosti prikazujejo kot lepi, zdravi in močni, kot posamezniki in posameznice torej, ki jim domnevno z močno voljo, delom na sebi, disciplino in rednim treningom uspe ustrezati standardom, za katere se zdi, da so nevprašljivi. Kot so na primer nevprašljiva prepričanja, da je treba jesti vsak dan ali pa vsaj zelo pogosto meso.