Andrej Adam

Andrej Adam, kritik nesocialnih družbenih trendov

Podrobnosti
Zadetkov: 5460

Predstavljajmo si kraj, kjer ljudje niso navijači lokalno-globalnih zvezd, temveč so gospodarji svoje usode. To pomeni, da sami pišejo pravila lastnega življenja. To pomeni, ker jih je pač več, da se o pravilih dogovarjajo, da sodelujejo – da znajo sodelovati in so torej zreli.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5086

Najprej razložimo naslovno misel, predvsem besedno zvezo razredni boj. Zdi se, da je govor o razrednem boju anahronizem, uporabljanje pojmovnega aparata, ki ga je spreminjanje družbe v zadnjih trideset in več letih zavrglo.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4694

»Moja teza je,« pravi Polanyi v knjigi Velika preobrazba, »da je ideja trga, ki se sam regulira, skrajno utopična. Taka institucija ne bi mogla dolgo obstajati, ne da bi razkrojila človeško in naravno substanco družbe; fizično bi uničila človeka in njegovo okolje spremenila v divjino.« Zakaj trg uničuje človeka in njegovo okolje? Zato, pravi Polanyi, ker nek proizvajalec – katerikoli koncern – prodaja izdelke, ki so blago, kupuje pa »surovine in delovno silo – naravo in človeka.« S tem naravno in človeško substanco spreminja v blago, kar vodi v razdejanje medčloveških odnosov in naravnega okolja.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7716

V tekstu vas bom poskušal prepričati, da je uvajanje podjetništva v šole, zlasti osnovne šole in gimnazije, skrajno neodgovorno početje, čeprav ga podpirajo na ministrstvu za šolstvo, številni ravnatelji in seveda učitelji. Poskušal vas bom prepričati, da podporniki tega projekta ne vedo, kaj počnejo; menijo, da je – glede na čas, v katerem živimo – to lahko samo koristno, še več, da je podjetništvo že kar nujno. Podjetništvo razumejo kot kompetenco, ga kot kompetenco v svojih predstavah uvrščajo v množico drugih kompetenc – te pa so, dandanes standardna oprema sodobne delovne sile, ki jo šole producirajo. O tem, kako naivne, celo nevarne so te predstave v nadaljevanju.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 12843

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak zadnjič sem poslušal hvalisanje neke skupine učiteljev, da njihovi dijaki odhajajo na študij v tujino – na v svetovnem merilu najuglednejše univerze. Saj, boste rekli, to je čisto v redu. Ja, bom odvrnil, toda koliko teh nadebudnic in nadobudnežev se bo vrnilo. Če bi vprašali mlade same, bi ugotovili, da prav malo. Večina teh najbolj nadarjenih predstavnikov prihajajoče generacije v resnici ne verjame, da se lahko zaposli doma. Pravzaprav tega več noče. Če to navežemo na razmislek o vlogi šole: ali potem ta ne deluje le še kot lokalni, manjši nogometni klub, ki si na globalnem kapitalističnem trgu zagotavlja preživetje z vzgojo peščice visoko kakovostnih (produktivnih) igralcev, ki jih proda znamenitim svetovnim klubom? Potem se lahko vprašamo še: kaj pa vsi drugi, kaj pa večina prihajajoče generacije? Vemo, večina je v napredujočih razmerah moči obsojena na prekernost v »ligah nižjega ranga«.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 9080

Ena izmed osnovnih političnih težav neoliberalne države, na katero opozori Harvey v Kratki zgodovini neoliberalizma, je nasprotje med odtujenim, koristoljubnim individualizmom in željo po kolektivnem življenju. Neoliberalna država to rešuje z dirigirano svobodno izbiro. Posamezniki so spodbujeni k svobodni potrošnji, kjer ne izbirajo le med neskončnimi proizvodi, temveč med življenjskimi slogi, hobiji, društvi, NVO-ji, gibanji, dobrodelnimi organizacijami, umetniškimi in kulturnimi praksami. Skupni imenovalec teh kolektivnih praks je »šibka kolektivnost«. Gre torej za šibka prostovoljna združenja, ki posameznikom sicer omogočajo izživeti željo po kolektivnosti, ne privedejo pa do udejanjenja politične moči. Nič ni narobe z vključevanjem v interesna društva, kjer si posameznik osmisli življenje, tudi ni cilj slehernega združevanja političnost; toda v okoliščinah, ko ljudstvo z vstajami nasprotuje nedemokratičnim in nesocialnim državnim in občinskim politikam, so šibki načini združevanja neproduktivni. Vstajniki želimo vplivati na tokove družbenega odločanja, želimo izpisati lastno usodo, živeti v svobodni, demokratični družbi, zahtevamo pravično delitev družbenega dohodka, toda zaradi vztrajanja pri šibkem povezovanju ohranjamo in reproduciramo le videz svobode in demokracije.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7950

Zakona o slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki sta vstopila v veljavo tik pred iztekom leta 2012 gre razumeti kot novoletno voščilo kapitalskim elitam. Zakona se zdita kot taborniški zastavici, s katerimi lokalna kompradorska buržoazija maha nadrejenim v belem svetu: poglejte, naloga opravljena! Upajmo, da so se vsaj drago prodali, da tega niso naredili zastonj; upajmo, da ne za teh nekaj € poslanske plače ali celo zaradi neizobraženosti in zaslepljenosti.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6460

Slovenija se je resno lotila razprodaje nekoč uspešnih podjetij; podjetij, ki so tudi danes nedvomno sposobna preživeti na trgu. V zadnjem času so bili prodani Etol, Fructal, Terme Maribor, Juteks, Gumarstvo Sava, Ljubljanska borza, Ljubljanske mlekarne, pred prodajo pa so tudi mnoga druga podjetja. Hkrati se drastično povečuje neenakost med ljudmi. Poskusimo razumeti dogajanje , nemara drugače, kot nam ga običajno interpretirajo v dnevnih poročilih.

Dodaj nov komentar