Samo Kavčič

Iščem praktične rešitve za probleme tehnične in družbene narave. Pri snovanju si pomagam z združevanjem idej različnih disciplin - tehničnih ved, sistemske teorije, prava, ekonomije, antropologije, sociologije in še česa, kar pač ponuja uporabno vrednost. Profesionalno se ukvarjam z gradnjo informacijskih sistemov, v prostem času se posvečam družbenim sistemom.

Podrobnosti
Zadetkov: 7699

Namen članka je poljudna predstavitev predloga novega denarnega sistema z imenom komoko. Celoten opis sistema je bil objavljen v julijski številki strokovne revije International Journal of Community Courrency Research (s kratico IJCCR) tukaj: https://ijccr.net/current-issue/

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5518

Marx in jaz

Ker sem že začel z Marxom, naj mi bralci dovolijo, da z njim tudi končam. Marx je zgradil svojo kritiko kapitalizma na prepričanju, da lastninski odnosi determinirajo družbene odnose. Lastnina kapitalistov nad proizvajalnimi sredstvi naj bi po njegovem omogočala izkoriščanje delavskega razreda in bi jo bilo, v dobro osvoboditve, potrebno odpraviti. Iz pričujočega članka ste lahko razbrali, da med Marxovim in mojim pogledom na lastnino obstajajo tako podobnosti kot razlike. Če na primer vzamem v obzir naravne vire, potem posebnih razlik gotovo ni.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5146

9 Represivno (nasilno) in nenasilno varovanje lastnine

Kot že rečeno, razvito družbo ločimo od manj razvite po spoštovanju mnogih oblik lastnine, pri čemer ima spoštovanje neopredmetenega bogastva sorazmerno največjo težo. Dandanes, ko smo priča splošnemu propadu vrednot ne samo med elito, temveč tudi med vse širšim krogom ponudnikov storitev se na prvi pogled zdi, da je obstoj lastnine na podlagi zaupanja brez represije popolnoma utopičen. Sam imam vse slabše izkušnje pri dogovarjanju v zvezi z gradbenimi in vzdrževalnimi deli na hiši in okoli nje. Vsa manj je poštenja. O tem priča tudi enormna količina sodnih zadev v Sloveniji, ki je leta 2008 dosegla rekordnih cca 35 sodnih primerov na 100 prebivalcev, kar je v povprečju sedemkrat več kot v ZDA, ki so sicer na slabem glasu, da tam vsak toži vsakega, a po številu zadev samo rahlo presegajo ostale razvite države. Vendar to dejstvo sploh ni dokaz, da je obstoj lastnine na podlagi zaupanja utopija. Ravno obratno, to je dokaz, da je utopija obstoj lastnine na podlagi pravne države, ki temelji na represiji. Slovenci imamo kot lastnino še vedno vse preveč v mislih hišo, stanovanje ali avto. To je opredmeteno premoženje za katerega tudi sam ne predvidevam, da bi se ga dalo vedno braniti brez represije. Ob tem je važno vedeti, da smo pri zaščiti opredmetenega premoženja popolnoma primerljivi z Nemčijo ter precej pred ZDA in v tem pogledu naša pravna država nikakor ni slaba. Vendar, če se hočemo razviti, moramo razmisliti o tem, kako bomo branili in na ta način tudi oplemenitili neopredmeteno premoženje, ki kot že pokazano, predstavlja srčiko bogastva. Žal ali na srečo vsa represija države k spoštovanju dolžniško-upniških razmerij, ki so ena izmed ključnih postavk pravne države ne more prispevati skoraj nič, če tega spoštovanja ni v ljudeh. Morda smo Slovenci to spoštovanje nekoč gojili v večji meri, morda ne. Četudi smo omenjene vrednote morda kdaj imeli, smo jih izgubili. V obeh primerih bi jih morali vzpostaviti na novo, če bi želeli uresničiti svoje potrebe in pogosto izražene želje po skandinavskem življenjskem standardu. A vrednot se ne da vzpostaviti čez noč. Vlada in parlament se lahko še tako trudita, da bi z represijo inštitucij pravne države vzpostavili vrednote, ki jih primanjkuje, Kranjec moj jim osle kaže. Bralci, ki jih zanima zakaj v Sloveniji s podobnimi zakoni kot na primer v Nemčiji, ne dosegamo standardov poštenja in po kakšni poti bi morali stopati, da bi se v tem izboljšali, naj si preberejo članek "Nova družbena pogodba?", ki se nahaja v dveh delih na:

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6900

Definicija lastnine opredeljuje odnos med tremi entitetami: lastnino, lastnikom in zaščitnikom lastnine. Do sedaj smo lastnino ločevali glede na prvo entiteto, torej predmet lastnine in glede na drugo entiteto, torej lastnika. To je prikazano v tabeli 1. Glede na predmet lastnine smo lastnino grobo delili na nepremičnine, premičnine in neopredmeteno lastnino, kar pomeni, da ima dimenzija predmeta lastnine ustrezne tri vrednosti. Glede na lastnika smo lastnino grobo delili na privatno, državno in javno. Javna lastnina je javno dobro kot na primer morska obala. Državna lastnina je na primer vojaški poligon in podobno. Nadaljnje lahko privatno lastnino delimo na tisto, ki pripada posamezniku, torej fizični osebi in tisto, ki pripada pravni osebi. V nekaterih državah privatna lastnina lahko pripada tudi družini. Lahko rečemo, da smo do sedaj lastnino delili glede na predmet in glede na lastnika, zaščitnik lastnine pa do sedaj ni bil deljen, temveč je bil fiksiran na eni sami vrednosti - državi.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5338

Rešitev

Predno razkrijem rešitev, mi dovolite, da najprej na kratko obnovim problem. Torej, sodobno pojmovanje lastnine nosi veliko breme krvave zgodovine in je v precejšni meri v službi želja vladajoče elite. Vedno manj, če sploh še služi potrebam večine, revnim zagotovo ne. V tem pogledu sta največji problem privatna lastnina naravnih virov in državna skrb za neopredmeteno premoženje.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6099

Zakaj pravna država ni rešitev

Lastnina za katero skrbi država je osnovna človekova pravica. Kot tako jo mora država braniti enako kot ostale človekove pravice v skladu z dvema osnovnima načeloma pravne države izraženima v 11. členu Listine ZN o človekovih pravicah in sicer predpostavki nedolžnosti in ne-retrospektivnosti zakonov. Spoštovanje teh dveh načel je vzrok, da moja, naša ali vaša lastnina ni varna pred kriminalci v belih ovratnikih, saj jo ti ob pomoči zvitih advokatov in nemoči sodnikov skoraj po pravilu odnesejo brez škodljivih posledic in verjetno z bogatimi računi v raznih davčnih oazah in polnimi sefi na skrivnih mestih. Pravzaprav najuspešnejši med goljufi niti slučajno ne zaidejo na črne kronike časopisov. Njihova imena se sončijo in sprehajajo med gospodarskimi in političnimi novicami okrašena z nazivi članov nadzornih odborov bank in velikih korporacij ali političnih funkcij. Ob tem je, resnici na ljubo, potrebno omeniti dejstvo, da EU priporoča opustitev načela predpostavke nedolžnosti, oziroma v primerih, ko je obtožencu dokazano kriminalno dejanje, breme dokazovanja izvora vse lastnine prenaša nanj. A je uporabnost tega načela omejena, ker je najprej potrebna obsodba po načelih pravne varnosti, torej ob spoštovanju predpostavke nedolžnosti in ne-retrospektivnosti zakonov. Pred začetkom postopka odvzema mora namreč tožilstvo v ločenem predhodnem procesu dokazati obstoj goljufije. V javnosti se je sicer ob zadnjih odmevnih obsodbah tajkunov ustvaril vtis, da to ni tako težko. A se ob tem ne morem znebiti vtisa, da je uspeh tožilstva precej bolj kot na jasnih dokazih, temeljil na strahotnem medijskem pritisku na sodišča in sodnike. Hkrati ne dvomim, da je šlo v ozadju tudi za političen pritisk. Enaka dejanja, ki so njihove akterje še nekaj let nazaj vodila do naslovov managejev leta, so bila kar na enkrat, brez kakšne relevantne spremembe zakonodaje, prepoznana za kriminal. V takih razmerah si nikakor ne želim, da bi sam prišel v kolesje slovenskega sodstva, kajti, četudi povsem nedolžen, bi brez vez in poznanstev imel kaj malo upanja. Bojim se take instrumentalizacije sodstva, saj vodi v zatohlost doline Šentflorajnske. Dogajanje, ki smo mu priča, na zelo priljuden način legitimizira vmešavanje politikov in medijev v sodno vejo oblasti. Na ta način pa krepi mehanizme za utišanje kakršnikoli drugačnosti. Pri vsem tem ne trdim, da so bili obsojeni v teh procesih nedolžni, le dvomim v uspešnost države v boju z organiziranim kriminalom in še manj v boju s korupcijo, ki zajema dele gospodarsko-politične elite. Obsojeni so, čeprav verjetno krivi vsaj moralno, kljub temu samo grešni kozli, ki bodo s svojo kaznijo v očeh javnosti očistili Slovenijo, a bo njihova obsodba omogočila preživetje glavnini gospodarsko-politične elite. Ob vsem tem niti ne mislim, da je slovensko sodstvo kaka posebna izjema. Če ne verjamete, si prosim oglejte film "V imenu očeta" (ang." In the Name of the Father "), ki prikazuje resnično zgodbo o tem kako je v imenu državne varnosti pokleknilo britansko sodstvo s tisočletno tradicijo. V svojem članku "Pravna država je vzrok, ne rešitev", ki sem ga objavil na portalu v Delu revolt:

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6081

Neopredmetena lastnina

Neopredmetena lastnina se je v človeški zgodovini prvič verjetno pojavila kot posojilo še pred začetkom civilizacije. Slovenska beseda rovaš označuje palico z zarezami, ki pomenijo višino dolga. To palico z zarezami sta dolžnik in upnik razklala na pol. Vsak je vzel eno polovico in tako sta označila dolžniško razmerje. Terjatev, ki jo označuje rovaš je bila primitivna oblika neopredmetenega premoženja. V teku razvoja civilizacije se je pojem neopredmetenega premoženja oziroma neopredmetene lastnine razbohotil v mnogotere oblike kot so znesek na bančnem računu, delnica ali obveznica, patent, copyright, itd. Najnovejša oblika neopredmetene lastnine so podatki oziroma bolje rečeno baze podatkov, na primer o kupnih navadah določene populacije ipd.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6054

Nekaj ključnih podatkov iz statistike sodobne lastnine

Kot izhodišče k razmišljanju o možnih rešitvah bom vzel razlike med tremi oblikami lastnine: lastnino naravnih virov, ustvarjeno opredmeteno lastnino in neopredmeteno lastnino iz ugotovitev Svetovne banke, objavljenih v publikaciji "Kje je bogastvo narodov" (orig.ang. "Where is the wealth of nations"). Zavedam se, da je Svetovna banka zelo pristranska inštitucija in favorizira poglede bankirjev in finančnega lobija na splošno. A številke govorijo same od sebe. Tako je bilo na primer po zadnjih razpoložljivih podatkih leta 2005 bogastvo ZDA izmerjeno v USD po glavi prebivalca sledeče: naravni viri: 13.8222, ustvarjeno opredmeteno premoženje: 100.075, skupna vrednost bogastva izračunana glede na letno porabo: 627.246, presežek ki je enak vrednosti neopredmetenega bogastva: 513.349. Leta 2005 je znašal BDP po glavi prebivalca ZDA: 44.314. Svetovno povprečje bogastva izmerjeno v USD po glavi prebivalca je znašalo: naravni viri: 7.119, ustvarjeno opredmeteno premoženje (poslopja, stroji, naprave, prometna infrastruktura...): 20.329 skupna vrednost bogastva izračunana glede na letno porabo: 115.484 presežek, ki je enak vrednosti neopredmetenega bogastva: 88.361. Leta 2005 je znašalo svetovno povprečje BDP po glavi prebivalca: 9.500 USD.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7250

Uvod

Marx je v svojih delih "preklel" privatno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi. Napovedal je skorajšnji propad kapitalizma, delavsko revolucijo in vstop v komunistični raj. Skoraj nič se ni zgodilo v skladu s temi napovedmi, še tisto kar se je, torej delavska revolucija in komunizem, se je uresničilo kot farsa, ne na razvitem zahodu kot je napovedal, temveč v zaostali Rusiji. V nasprotju z Marxovimi napovedmi je bila privatna lastnina v Listini Združenih narodov o človekovih pravicah povzdignjena v eno izmed osnovnih človekovih pravic in kot taka povzeta v ustave praktično vseh sodobnih držav. Takoj po padcu komunizma so tudi nekoč najbolj zagreti levičarji poskrili marksistično literaturo v globine predalov svojih miz.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 9784

Pot k spremembam vrednot

Ali smo potemtakem prekleti in je edina možnost, da se izognemo usodi, izselitev na Zahod, ki ga za svoje otroke že prakticira velika večina slovenske elite? Ključni razlog, zakaj slovenski KP, navkljub ogromni moči državnega aparata, ni uspelo iz nas narediti bolj državotvorne posameznike in skupnost, je ravno v ogromni moči državnega aparata. Vrednot se ne da vsiliti.

Nemci, ki so nam pogosto za vzgled, svoje, vsaj donedavno, visoke državotvorne zavesti niso dobili v diktaturi. Cel srednji vek in naprej do začetka 19. stoletja so bili nosilci njihove kulture svobodni meščani mnogih kneževin in samoupravno organiziranih svobodnih mest. Vendar biti svobodni meščan ni pomenilo, da je vsak počel kar se mu je zahotelo. V resnici je bilo skoraj obratno. Vsak meščan je moral pripadati enemu izmed cehov. Ti cehi so imeli zelo stroga pravila obnašanja in posameznik se jih je moral precej rigorozno držati. Ja, kje pa je bila potem svoboda? Vsak zase se je vedno lahko odločil, pospravil kovček in odšel drugam. A zato mu ni bilo potrebno zapustiti Nemčije, svoje domovine, ki je bila ena država samo toliko, da je imela uradno svojega cesarja čeprav nad meščani ni imel skoraj nobene oblasti.

Dodaj nov komentar