Iščem praktične rešitve za probleme tehnične in družbene narave. Pri snovanju si pomagam z združevanjem idej različnih disciplin - tehničnih ved, sistemske teorije, prava, ekonomije, antropologije, sociologije in še česa, kar pač ponuja uporabno vrednost. Profesionalno se ukvarjam z gradnjo informacijskih sistemov, v prostem času se posvečam družbenim sistemom.
Kriza v kateri se nahajamo je porodila že nič koliko raznovrstnih razlag o vzrokih in rešitvah, a splošnega konsenza o tej temi ni. Diagnoze in recepti se razlikujejo od stranke do stranke, še celo od posameznika do posameznika. Edino o čemer se strinja že večina je potreba po ustavnih spremembah. Trenutno se tema ustavnih sprememb nanaša na področje volilne zakonodaje a konkretne vsebine sprememb volilne zakonodaje se razlikujejo od stranke do stranke v skladu z njihovimi kalkulacijami. Zato potrebnega dvotretinskega kvoruma za ustavne spremembe ni videti na obzorju. A tisti, ki nam sedaj zagotavljajo, da bodo spremembe volilne zakonodaje prinesle neko bistveno izboljšanje, so isti, ki so vzpostavljali že obstoječ sistem. Le kako naj jim verjamemo. Obstoječe politične opcije ne ponujajo ničesar, kar bi presegalo nivo praznih floskul in volilnih obljub. Za našo rešitev so zagotovo potrebne globoke družbene spremembe, ki daleč presegajo domet trenutnih dilem o bolj ali manj večinskem volilnem sistemu. Le kje bomo ob taki razdrobljenosti dobili potrebno dvotretinsko večino glasov? Samo po sebi se ob opazovanju tega ustavno-političnega klinča mnogim porajajo revolucionarne misli, čeprav se nas večina hkrati zaveda, da je revolucija kaotično družbeno dogajanje, ki se mnogokrat konča z nasiljem. Nasilja pa si nas velika večina, navkljub krizi, ne želi. Ob tem ni nepomembno spoznanje, da so se za na videz spontanim in občasno kaotičnim družbenim dogajanjem, ki je spremljalo nedavne arabske pomladi, skrivale, tako s strani tajnih služb, kot tudi s strani terorističnih organizacij, dobro organizirane skupine. Te so dejansko ugrabile demonstracije in jih speljale v svojo smer, ki pa nikakor ni bila tisto, kar si je ljudstvo v resnici želelo.