Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 832
Številni ljudje verjamejo v astrologijo. V kaj natančno verjamejo? Verjamejo, da je astrologija duhovni obred. Ne mislijo, da zvezde in planeti in drugi objekti povsem določajo njihovo prihodnost in vedenje, trdijo pa, da je njen namen pridobivanje globljega vpogleda v sebe, v druge ljudi, v to, kar imamo ljudje med seboj. Ker je temu namenjena tudi psihoanaliza, se lahko vprašamo, ali je astrologija drugo ime za psihoanalizo; podobno se lahko vprašamo, ali je psihoanaliza morda zgolj drugo ime za astrologijo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 783
V sedaj že kultni seriji s pomenljivim naslovom Nasledstvo (Succession) spremljamo življenje družine Roy, ki nadzoruje orjaško medijsko in zabavno podjetje ter upravlja z njim. Pravzaprav spremljamo njihove groteskne in do absurda prignane medsebojne odnose, naddoločene z biznisom, zaradi katerega so nasledniki podjetja, ki ga vodi ostareli oče, Logan Roy (Brian Cox), bolj realistični zastopniki sodobnega spektakelskega in duhovno mrtvega elitnega življenja kakor filmski liki. Ko Logan nenadoma umre, smo priča skoraj neverjetnemu uprizarjanju žalovanja, zaradi katerega bi človek z zdravim razumom pomislil, da otroci dejansko žalujejo za mrtvim očetom, vendar je obenem že očitno, da je tudi patriarhova smrt zgolj novega preračunavanja vreden detajl v tragični zgodbi iz življenja neznansko bogatih elitnih ljudi, ki preprosto ne premorejo nobene vrednote več, saj je njihova življenja v celoti pogoltnila in povsem preobrazila kapitalistična logika nesrečno bogatih ljudi, ki živijo dobesedno življenja, v katerih nimajo nobenega smisla ne razkošna jahta, ne helikopter, s katerim se prevažajo sem in tja, ne flota izjemno dragih avtomobilov, s katerimi jih prevažajo sem in tja, ne milijarde dolarjev, s katerimi razmetavajo kot s papirčki, ne korporacija, ki je v njihovi lasti. So zgolj marionete v rokah sil, ki jih ne poznajo, ne razumejo in še najmanj obvladujejo, zato je grotesken celo izraz upravljavci.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 714
Obstaja nenavadna in nekoliko čudaška povezava. Na eni strani je podatek, objavljen v časniku The Guardian (Svetovno povpraševanje po nafti je rekordno, saj kitajsko gospodarstvo okreva, Jillian Ambrose, 15. april 2023): Svetovno povpraševanje po nafti je letos na dobri poti, da se dvigne na rekordnih 101,9 milijona sodčkov na dan, je napovedala vodilna svetovna energetska organizacija. Napoved beremo v času, ko znanstveniki dobesedno rotijo države, naj za božjo voljo vendar že zmanjšajo porabo fosilnih goriv. Na drugi strani raste poraba sredstev, ki jih ljudje namenijo zdravemu načinu življenja. Kaj se dogaja? Sledijo podrobnosti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1085
Medtem ko obljublja slovenska vlada skoraj revolucionarne spremembe v delovanju zdravstvenega sistema, tako rekoč nihče ne spregovori niti besedice o zdravju ljudi onkraj ozko določenega medicinskega pogleda na človeška bitja, ki jih najprej strokovno razseka na organe in delčke, nato pa vsakega posebej diagnosticira in obravnava. Namesto da bi razvijali in širili celostni pogled na ljudi in njihova življenja, ki ga poznamo že dolgo časa, kar pomeni, da ni treba iznajti tople vode, se vsak dan bolj krepi vtis, da je vsak posameznik sam odgovoren za lastno zdravje, zato se ljudje trudijo po najboljših močeh, da bi ustregli zahtevam po zdravem življenju, s čimer podpirajo predvsem milijardno industrijo zdravja, zadovoljstva, blagostanja in sreče. A zdravje in bolezen nista tehnična izraza in ne označujeta naključnih stanj v določenem delu telesa tega ali onega osebka. Organsko sta del celotnega življenja ljudi, to pa pomeni predvsem njihove medsebojne odnose, to, kar imajo med seboj, vse, kar doživljajo, čutijo, razlagajo in interpretirajo, vse, v kar verjamejo. Zajema njihovo resnično doživljanje sveta, nanaša se na to, kar zadovoljuje njihove potrebe. In tega, kar naj bi zadovoljevalo globoke potrebe ljudi, da bi bili zares zdravi, zadovoljni, izpolnjeni in srečni, je bistveno manj, kot se zdi, zahvaljujoč propagandi, novoreku in medijskemu žargonu, ki ves čas slavi domnevno dobro življenje večine ljudi. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo tako veliko ljudi, ki se vsak dan oglašajo z željo po pogovoru o temeljnih zadevah življenja, češ da v siceršnjem komunikacijskem kapitalizmu, ki je vsepovsod, nimajo nikogar niti za pogovor, kaj šele za resne spremembe kakovosti svojih življenj, ki je veliko boljši izraz kakor medicinsko določeno zdravje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 835
Kar je bilo pred desetletji alternativno, kultura upornikov, imenovali so jo tudi hipijevska kultura ali kontrakultura, je kmalu postalo komodificirano, postalo je del industrije sreče, zadovoljstva in dobrega počutja. Radikalne ideje so postale navadne, celo nevtralne, všečne, da so bile čim bolj priljubljene, ker so se kot take bolje prodajale. Razvili so se novi standardi normalnega vedenja, počutja, doživljanja in delovanja. Zaščitne znake uporniške kulture so spremenili v blago za globalno potrošnjo v svetu, ki ga imenuje politična teoretičarka Jodi Dean obdobje »komunikativnega kapitalizma«: neskončno komuniciranje preplavlja vse in vsakogar, zato ljudje komunicirajo in se ne pogovarjajo, neomejeno pretakanje informacij pa ne zagotavlja nobenega smisla in pogosto niti nima pomena.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 898
Knjiga z naslovom Bootstrapped: liberating ourselves from the American dream (Allisa Quart, HarperCollins, 2022) se začne z zagovorom preproste, a izjemno pomembne teze: Ljudje smo živali, programirane za iskanje povezav z drugimi ljudmi in za empatijo do njih. Dodali bi lahko sočutje, vendar to v tem trenutku, za potrebe tega zapisa, ni zelo pomembno. Pomembno je, da avtorica sprejme idejo o ljudeh kot socialnih in družbenih bitjih, ki se vzajemno potrebujejo in nenehno težijo k ustvarjanju medsebojnih povezav. Na kratko: ljudje želijo pripadati, želijo biti prepoznani in sprejeti v občestvu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1003
Otroci so preveč zasvojeni z družbenimi mediji. Mladi ljudje preživijo preveč časa za zasloni in premalo na dvoriščih. Preveč razvajeni so, v življenju pa uspeš samo, če trdo delaš. Tako vedno znova ugotavljajo odrasli. Torej je mladim koristno svetovati, naj preživijo za zasloni manj časa in naj se naučijo trdo delati, sicer bodo sami krivi za neuspeh. In enako jim svetujejo, naj se otresejo zasvojenosti z mediji. Statistika kaže, da je veliko otrok pretežkih, zato naj jedo manj maščob in manj sladkorja. Ker se premalo gibljejo, naj se premikajo več, jim rečejo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 907
Klasični film The Meaning of life (Terry Jones, Terry Gilliam, 1983), kultna pripoved o smislu življenja, njegovih eksistencialnih razsežnostih, institucionalnih okovih, absurdni vraževernosti ljudi in trivialnostih družbenega sistema, je po štirih desetletjih od nastanka še vedno svež in aktualen, morda pa je tak celo bolj kakor v času, ko smo si ga prvič ogledali. Filmski nasvet, naj bomo prijazni drug do drugega, naj se izogibamo maščobam in naj vsake kvatre preberemo kako dobro knjigo, je namreč danes tako rekoč po naravni poti vpet in zapakiran v žargon o uspešnosti, meritokraciji, kult individualizma in kulturo narcizma, v kateri se bohoti prepričanje, da bomo nekako ušli podnebnim katastrofam, ki se bodo skoraj čudežno zmanjšale, medtem pa se bomo lahko bolj ali manj v miru, saj kak norec vsake toliko časa vendarle sproži vojno, pripravljali na življenje z umetno inteligenco, ki nas bo morda zasužnjila, morda pa tudi ne, če se bomo dovolj potrudili, da jo bomo znali krotiti in nadzorovati, kot tudi sicer brezuspešno nadzorujemo drug drugega, lastna življenja in voljo do smisla oziroma pomena eksistence, ki je polna tesnobe, neracionalnosti, nesmislov in groze, a je obenem vendarle tudi skrivnostna, nedoločljiva in kaotična na način, ki ga še dolgo ne bomo povsem razumeli, čeprav se bomo ves čas obnašali, da nam je vse jasno, da vse razumemo in da imamo pred seboj razumne cilje, naddoločene s smislom življenja, ki ga v neoliberalnem svetu vse bolj oglašujejo prav ljudje, ki znajo spretno kopičiti denar, dobičke in moč oziroma oblast, medtem ko poudarjajo pomen psiholoških spoznanj o človekovem delu na sebi, skrbi za zdravje in trajnostnem življenju, za katerega dobro vedo, da jim trajno zagotavlja vse privilegije, na katere so že dolgo navajeni.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 793
Ljudje se včasih vprašajo, zakaj prenašajo svoje gospodarje, zakaj se ljudje večinoma ne upirajo svojim gospodarjem, zakaj se jih ne želijo osvoboditi, saj verjamejo, da imajo svobodo za zelo pomembno vrednoto. Sprašujejo se, kako je mogoče, da so Nemci pred stoletjem dopustili Hitlerju vzpon na oblast in zakaj niso množično protestirali, se upirali in zakaj niso vzeli oblasti v svoje roke, ko je postajalo očitno, da bo sprožil svetovno vojno. Številni raziskovalci so po vojni odgovarjali na vprašanja o pravi naravi demokracije, konformizma, množične psihologije, kot jo je imenoval Freud, avtoritarne osebnosti, vsakdanjega obrambnega delovanja in zgovorne množične tišine, ko se na oblasti šopirijo diktatorji. Pomemben odgovor na vsa zapisana vprašanja pa je – tišina kot strategija preživetja.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 921
V svetu drugačnosti in domnevnega vsesplošnega sprejemanja drugačnosti, ljudje pogosto ne pozabijo reči, da nas drugačnost bogati, da je bogastvo, se dogaja tudi tole. Ne dogaja se le sem in tja, dogaja se pogosto. Kako to vem? Vem, ker mi o tem pripovedujejo ljudje. Vsak dan. In v letih se je takih zgodb nabralo. Tamle jih je še in še. Sledi ena od njih. To je tipična zgodba, ki se ves čas ponavlja, le protagonisti se menjajo.