Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1058
Če rečem, da živim, ali to pomeni, da živim hitro, dinamično? Spomini na otroštvo mi pravijo, da živeti ne pomeni čisto nič drugega kot – živeti. Nobenega priganjanja k hitremu življenju se ne spominjam. Ne pomnim, da bi me kdo kdaj k čemu priganjal. Občutek je bil, da sem živel kot otrok in da so od mene pričakovali, da sem otrok – torej to, kar sem tudi bil. V zraku ni bilo priganjanja in ni bilo hitenja. Vse to je prišlo kasneje, z neoliberalnim kapitalizmom, v obdobju, ko nisem bil več otrok. Nenadoma se je zazdelo, da zgolj živeti preprosto ni dovolj. Kot da življenju samemu nekaj manjka, kot da mu moramo človeška bitja nekaj dodati, da bi bilo končno zares vredno besede življenje. Vprašanje pa je, ali je življenje res mogoče prisiliti, da postane hitrejše. Ali je smiselno reki ukazati, naj teče hitreje, vetru, naj piha hitreje, oblakom, naj bežijo čez nebo hitreje?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 922
Katastrofa je bila napovedana pred štirimi desetletji, ko smo prvič slišali za toplogredne pline in globalno segrevanje planeta. Ne prav ta, tokratna v Sloveniji, temveč globalna. Takrat nihče ni mogel vedeti, kaj natančno se bo dogajalo avgusta leta 2023. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo istega leta pozimi na južni zemeljski polobli štirideset stopinj v senci. Niti približno ni mogel nihče napovedati poplav v Sloveniji in gozdnih požarov v Kanadi, zaradi katerih se je količina ogljikovega dioksida v ozračju nepredstavljivo povečala. Ob vseh napovedih katastrofalnih dogodkov se je v teh desetletjih dogajalo nekaj, kar je za psihologijo tako rekoč nova stran v zgodovini psihologije. Zanikanje aktualnih podnebnih sprememb je bilo skoraj enoumno, odlašanje z ukrepanjem boleče zavezano nevednosti, obenem pa se je dogajalo še nekaj, kar skoraj nikoli ne prodre v javnost, kar pomeni, da o tem ne razmišlja več kot peščica ljudi.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 898
Prav v teh dneh, ko se pripravljam na predavanja o teoriji hendikepa in neodvisnega življenja, ki jih bom imel v naslednjem šolskem letu, pa tudi na predavanja za vzgojiteljice z naslovom Travma, hendikep in vzgajanje otrok, se dogajajo nadvse zanimive reči; razmišljam o konceptu opolnomočenja in se sprašujem, kaj to sploh pomeni, kaj pomeni biti opolnomočen, kaj pomeni opolnomočiti se, kdo koga opolnomoči, kako se človek opolnomoči sam. Danes mi pošlje Andrej Pešec ponudbo predavanj z naslovom Znanje za življenje, medtem ko me nekateri bralci že nekaj časa sprašujejo, zakaj pišem vedno znova o sočutju in sočutni šoli, kot da je to edina pomembna tema; lahko bi dodal, da tudi predavam o isti temi, ne le pišem. In čisto naključje je hotelo, da mi v istem času nekdo pripoveduje o svojem življenju. Naj navedem nekaj utrinkov iz njene pripovedi, da bo razvidno, zakaj je sočutje pomembno ne le zame, temveč tudi za – vsakega drugega človeka. In zakaj govorimo o sočutju čisto premalo, ne preveč, zlasti pa ga premalo udejanjamo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 843
Mineva stoletje, odkar so nekateri ljudje prišli na misel, da bi bilo zelo koristno razvijati nove propagandne prijeme, poskuse na ljudeh in eksperimente z njimi. Rodi se industrija public relations, odnosov z javnostmi, ki zamenja izraz propaganda, ker je ta preveč grob.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1002
Roku Kralju sem hvaležen za njegovo izvrstno navezovanje na mojo knjigo Sočutna šola. Njegov zapis je tako dober in tako produktiven, da terja odziv, zato sem ga spisal.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 1111
V resničnem vsakdanjem življenju se ljudje spoprijemamo z realnimi problemi in jih skušamo reševati. Nekatere rešimo sami, za reševanje drugih potrebujemo sodelovanje. Na voljo imamo servise in strokovnjake, obrtnike, mojstre in druge ljudi, na primer sorodnike in prijatelje. Lepo in prav. Obstaja pa izjemno zanimivo področje vsakdanjega življenja, v katerem se dogaja nekaj paradoksnega.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 801
Od knjige, ki sem jo napisal pred leti, njen naslov je Komunizem, do zadnje knjige, ki je izšla pred nekaj tedni, Sočutna šola: od inkluzivne šole k sočutni skupnosti, sem prehodil pot, na kateri še vedno vztrajam pri ideji, da kapitalizem ima alternativo. Pri tem ne mislim le na miselno igro, da alternativa pač obstaja, temveč mislim na objektivno dejstvo, da je kapitalizem vse teže zagovarjati in ga hvaliti. Ne trdim, da ne obstajajo njegove zmogljivosti, ki so v resnici velikanske, to so zmogljivosti v proizvodnji storitev, dobrin oziroma blaga, ne trdim, da je njegovo delovanje zgolj destruktivno ali celo nesmiselno, če pomislim na podnebne spremembe, ne, trdim le to, da njegove večno ponavljajoče se krize zmanjšujejo upanje v resnično lepši in boljši jutri. Prav zato se strinjam, da današnji ideološki konflikt ni več med zagovorniki kapitalizma in tistimi, ki ga zavračajo, temveč med upanjem in resignacijo, kot pravi Søren Mau v prispevku z naslovom Communism is Freedom (https://www.versobooks.com/en-gb/blogs/news/communism-is-freedom).
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 869
Današnji dan je najboljši dan, kar jih je bilo doslej. In tudi jutrišnji dan bo najboljši od vseh. Vsak dan bo tak. Do konca časa bo vsak dan najboljši od vseh. Tako pravi Barbie.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 714
Sočutna šola je oblika sočutne skupnosti. In morda se bližajo časi, ko bo koncept sočutne skupnosti vse bolj priljubljen, kot so že priljubljene skupine za medsebojno pomoč, ki temeljijo na vzajemnem altruizmu, kolektivi za participativne proračune, skupinske oblike medvrstniške pomoči, medgeneracijske skupnosti, terapevtske skupnosti in druge oblike skupinskega delovanja, ki temeljijo na solidarnosti, sočutju, medsebojni pomoči in kolektivnih vizijah prihodnosti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 819
Trpljenje drugega človeka nikoli ni zgolj njegovo trpljenje. Vselej nujno zadeva tudi ljudi okoli njega, bližnje.