Vlada RS 4.2.2014
Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana
Zadeve:
ZKon, EPA 1689 – VI; Mnenje Vlade o Predlogu zakona o konoplji 29.01.2014 [Vlada RS]
ZSzdr, EPA 1688 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o samozdravljenju 24.01.2014 [Vlada RS]
ZosBiv, EPA 1687 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o osnovnem bivanju 31.01.2014 [Vlada RS]
Draga vlada!
Najprej se Vam moram v imenu naše ljudske pobude, ki je s tako množično podporo prinesla kar tri predloge zakonov vse do kolesja visoke državne politike, prisrčno zahvaliti za vašo podporo javni razpravi o omenjenih treh predlogih zakonov. S tem ste končno odgrnili zaveso, ki je visela nad neko mračno in tabuizirano tematiko, namreč tematiko o nedopustni zlorabi položajev s strani neznanih posameznikov v pomembnem delu državnega ustroja, ki grobo krši neodtuljive ustavne in človekove pravice, namreč vsaj:
preambulo slovenske ustave, ki jamči, da ustava temelji na Deklaraciji o človekovih pravicah,
3. člen ustave, ki, določa da ima oblast v RS ljudstvo in da jo izvaja neposredno ter posredno prek volitev,
14. člen ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na osebne okoliščine,
15. člen ustave, ki pravi, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava, ter da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri,
ter 18. člen ustave, ki prepoveduje mučenje, nečloveško ali ponižujoče kaznovanje ali ravnanje ter izvajanje kakršnih medicinskih ali drugih znanstvenih poskusov brez njegove svobodne privolitve.
Poleg teh ustavnih členov pa več alinej preambule Deklaracije o človekovih pravicah preambule, namreč,
1. alinejo, ki priznava prirojeno človeško dostojanstvo vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic kot temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
2. alinejo, ki spoznava kot najvišje prizadevanje človeštva stvaritev sveta, v katerem imajo vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne živijo v strahu in pomanjkanju,
3. alinejo, ki zagotavlja, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje,
5. alinejo, ki podpira družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi;
in 6. alinejo, ki zavezuje vse države članice, da bodo pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
Poleg tega pa še vsaj štirinajst členov omenjene Deklaracije o človekovih pravicah, namreč
1. člen, ki jamči, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so namreč z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje,
3. člen, ki vsakomur zagotavlja pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti,
5. člen, ki vsakogar varuje pred mučenjem ali okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju,
7. člen, ki zagotavlja varstvo pred diskriminacijo in prepoveduje ščuvanje h diskriminaciji,
12. člen, ki varuje pred nadlegovanjem s samovoljnim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje ali dopisovanje državljanov in tudi ne z napadi na njihovo čast in ugled.
17. člen, ki varuje pred samovoljim jemanjem osebnega premoženja.
18. člen, ki zagotavlja pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19. člen, ki vsakomur zagotavlja pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
21. člen, ki zagotavlja, da je ljudska volja temelj oblasti
22. člen, ki vsakomur zagotavlja pravico do uživanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
25. člen, ki vsakomur jamči pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami.
28. člen, ki vsakomur jamči upravičenost do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.
29. člen, ki zagotavlja, da je pri izvajanju svojih pravic in svoboščin vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.
in 30. člen, ki zahteva, da se nobene določbe te Deklaracije ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
Nahajamo se v postopku neposredne demokracije, ki je nedvomno dobil zelo visoko ljudsko podporo, v katerem pa je nevoljeni državni organ samovoljno zavzel negativno stališče do predlogov zakonov, namesto, da bi kot učinkovit servis državljanov predloge zakonov, v kolikor bi v njih videl določene pomanjkljivosti, na tak način popravil ali pomagal popraviti, da bi tako popravljeni predlogi zakonov izpolnjevali pravne pogoje in hkrati ohranili duha in vsebino predlaganih zakonov ter tako po potrebi izpopolnjeni prispeli do faze glasovanja v Državnem zboru, kjer bodo lahko potem na volitvah izvoljeni poslanci in predstavniki posredne demokracije v skladu z ljudsko voljo in svojo vestjo glasovali o predlogih zakonih, ki so do njih prispeli potom vzvodov neposredne demokracije...
Za trenutek se odpočijmo, ravno toliko, da opozorimo na določeno pravno nedoslednost. Glede na 3. člen ustave -Oblast ima ljudstvo, izvaja pa jo neposredno in posredno preko volitev - bi bilo namreč dosledno, ko bi se postopki neposredne demokracije ne le začeli, temveč tudi zaključili s postopkom neposredne demokracije, podobno kot se tudi začnejo in končajo v parlamentu postopki posredne demokracije. V tem primeru bi bilo seveda vsako mnenje poslancev dobrodošlo, ne pa tudi zavezujoče, kot že sedaj na primer za poslance ni zavezujoče mnenje vlade. V nasprotnem primeru bi se namreč morali, če bi bilo to dosledno uravnoteženo urejeno, s postopki neposredne demokracije zaključiti pač postopki, ki so se začeli potom posredne demokracije, se pravi, da bi se, recimo postopki ljudskih pobud zaključili s parlamentarnim postopkom, postopki parlamentarnih pobud pa recimo z referendumom. Sicer je sistem izrazito neuravnoteženo urejen na škodo neposredne demokracije in dejansko ustavno sporen. ..
A naj nadaljujem:
V imenu ljudske pobude se naj zahvalim spoštovani in dragi vladi RS, da je ravnala modro in v celoti sprejela vsa tri negativna mnenja o predlaganih zakonih, da se ji tako ni treba ukvarjati z neumestnim in neprepričljivim birokratskim govoričenjem brez resne ali utemeljene argumentacije, kakršnega sta vsaj dve tako imenovani strokovni mnenji polni. Namreč mnenji o predlogu zakona o konoplji in o samozdravljenju. Na vse točke, navedene v teh tako imenovanih strokovnih mnenjih bomo sicer podrobneje odgovorili ob priliki, sedaj pa vam polagamo na srce le najnujnejše in bistveno:
Vsako izmed teh treh mnenje o predlogih zakonov je razkrilo del bolezni, ki najeda našo državo, namreč:
Negativno mnenje o Predlogu zakona o konoplji nam vsem lahko pomaga razkriti predrzne posameznike, ki zlorabljajo svoje položaje ter poskušajo zavirati družbene procese, vezane na napredek znanosti in na ponižujoč način z zlorabo zakonov zanemarjati in krniti človekove pravice obsežne skupine ljudi, ki ne želijo drugega, kot da se upoštevajo njihove temeljne človekove in ustavne pravice, kar omenjeni neznani posamezniki počnejo brez nekega neposrednega mandata za odločanje s strani ljudstva, ne predstavljajo torej ne posredne in ne neposredne demokracije ampak predstavljajo neko kliko povezanih posameznikov, ki vedrijo na svojih položajih na škodo države in njenih prebivalcev ter ščuvajo h diskriminaciji, nadlegovanju in vtikanju v zasebnost, k trpinčenju in nečlovekemu kaznovanju, z lažnim moraliziranjem blatijo ugled vseh uporabnikov konoplje in se norčujejo iz njihovih prepričanj in ravnanj v skladu z njihovo vestjo,ter krnijo njihove pravice do uživanja pravic, nepogrešljivih za dostojanstvo in svoboden razvoj njihovih osebnosti in povrhu vsega ščuvajo tudi k jemanju premoženja oseb s prepričanji, ki so bolj zrela in bolj usklajena z naprednimi znanstvenimi dognanji, kot tista bojda strokovna izhodišča, ki jih sami prav po inkvizitorsko duhamorno zagovarjajo.
Znanost je s pomočjo deset tisoč in več raziskav v zadnjih desetih, celo dvajsetih letih ugotovila in še vedno ugotavlja z novimi in novimi raziskavami, da je konoplja zdravilna rastlina, ki ne škoduje zdravju in prav iz tega razloga se trenutno pospešeno legalizira po vsem svetu. V novicah beremo, da bo ameriška zvezna država Havaji legalizirala konopljo, saj bo lahko z njenim izvozom poravnala svoje dolgove.
Vsi vemo, da je nas, slovenske državljane, naša vlada zadolžila za toliko milijard evrov, da znaša že sedaj znesek dolga na vsakega državljana po glavi 12.500 evr . Res je, da so bile v vladi v različnih obdobjih različne osebe, vendar enako, kot prevzame vsaka nova vlada ob prevzemu oblasti obveznosti prejšnje vlade na mednarodnem področju, tako ohrani vsaka vlada tudi obveznosti prejšnjih vlad do svojih državljanov. Kot tudi pravi ustava, je vsakdo upravičen do povračila škode, ki mu jo je povzročila država. Iz tega sledi, da je vlada moralno dolžna poskrbeti, da se ti dolgovi poplačajo, ne da bi ob tem bili državljani na škodi, saj ne bomo nosili odgovornosti za nekaj, kar so storili tisti, ki so bili zadolženi za to, da se kaj takega ne zgodi, namreč posamezniki, ki izvršujejo ali so izvrševali svoje dolžnosti v državni upravi, vključno s slovensko vlado. A da si v trenutku, ko pridemo državljani s predlogom, kako bi se dolgovi odpravili, nekateri posamezniki z zlorabo svojih položajev drznejo to ljudsko iniciativo blokirati in se iz nje dejansko prav žaljivo norčevati, proti členom in smislu Deklaracije o človekovih pravicah in slovenske ustave, ki govorijo o svobodi posameznikov in o nujnosti spoštovanja naravnega dostojanstva človeka, je več kot očiten znak za alarm.
V Sloveniji obstaja ta hip več tisoč bolnikov, ki SE ZAVESTNO ZDRAVIJO S KONOPLJO. Poleg njih obstaja še vsaj 150.000 državljanov, ki jo gojijo in/ali uporabljajo V SKLADU S SVOJO VESTJO. Ohranjajoč v mislih prej povedano o Havajih in slovenskih dolgovih, smo veseli, da ste se odločili, naj vsa javnost vidi, s kakšnimi zastarelimi in za lase privlečenimi izgovori poskušajo tisti neznani posamezniki, ki so vplivali na negativno mnenje komisije in z zlorabo svojega položaja ohranjati odvečne predpise, kateri brez potrebe posegajo v intimno življenje posameznih državljanov, ki nočejo nikomur nič žalega, vse dokler se ne začne kdo s slabimi nameni vtikati v njihov osebni prostor.
Naj v imenu ljudske pobude navedem samo eno izmed cvetk iz mnenja zdravstvenega ministrstva, da bi namreč naj bil predlagani zakon nepopoln, ter da je sedanja zakonodaja glede tega že celovito urejena. Hm... Dejstvo, ki ga je moč zaslediti tudi v uradnih študijah, da namreč zakonodaja pri nas ni celovito in ni ustrezno urejena, je splošno znano in ga množično podprta civilna iniciativa več kot potrjuje. Gre torej za čisto zavajanje, neresnice in ponižujoč odnos do tistih 10% slovenske javnosti, ki ni tako zabita, da ne bi vedela, zakaj uporablja konopljo in ki ne potrebuje nobenega mnenja nekih popolnih laikov na tem področju, kateri se z zvenečimi uradnimi nazivi sklicujejo na zaostale teorije, manipulacije in izgovorez namenom kršenja temeljnih človeških pravic vsem državljanom, katerim se zanika pravica do uporabe tradicionalnega zdravilnega zelišča, ki so ga, mimogrede povedano, v slovenskih deželah včasih povezovali s Kristusom. Sploh pa to mnenje izraža žaljiv odnos do samih postopkov neposredne demokracije in norčevanje iz vseh podpisnikov, češ, ljudske pobude naj sploh ne bi bile nikakršen dejavnik in glas ljudstva, ki sporoča, da s trenutno zakonodajo ni zadovoljno in konkretno predlaga nove rešitve naj ne bi bil omembe vreden. Torej, še enkrat. Oblast v Republiki ima ljudstvo, ki jo izvaja z neposredno demokracijo. V tem postopku smo državljani zbrali več kot potrebno število podpisov, ki sporočahjo, naj se zakonodaja bistvneo spremeni. In potem nek nevoljeni organ kar 'sporoči', da je zakonodaja, katero je sprejel in zagovarja, taista, s kateri narod ni zadovoljen, že tako ali tako 'v redu'. Si predstavljate lastnika hiše, ki svojemu vrtarju naroči, naj obreže drevje in opleje gredice, vrtarjev pomočnik pa ga zavrne, da je vrt že tako v redu in da ni treba ničesar delati?
Vlada se je pravilno odločila in v tem mesecu se bodo lahko ti neznani posamezniki, ki so vplivali na takšno, vsaki pravi strokovnosti nasprotno mnenje komisije, osmešili pred slovensko javnostjo, ko bodo pred pozornostjo široke javnosti govorili o domnevnih nevarnostih konoplje in nedvoumno razkrili svoje neznanje, katerega bodo poskušali zakriti z izmišljenimi, prirejenimi ter pristranskimi statistikami ter prikazovali kot največji napredek stroke teror in diktaturo svoje lastne klike, po poročilih pa bomo na televiziji nekaj minut za novicami o njihovih odklonilnih stališčih do konoplje poslušali novice iz Združenih držav, kjer bodo zaradi legalizacije konoplje odplačali dolgove svojih zveznih držav in vsi veseli komaj dohajali znanstvene raziskave, ki potrjujejo neverjetno zdravilno moč te rastline.
Vlada je dolžna imeti posluh za ljudsko pobudo, ki predlaga smer razvoja, katera reci in piši učinkovito rešuje komaj predstavljivo visok državni dolg in razklenitev finančnih okov. Mimogrede rečeno, so ti dolgovi itak namišljeni, naši vladi pa so jih v različnih obdobjih vsilili mednarodni bankirji, kakršne na Islandiji in na Madžarskem na primer v zadnjih časih že z zakoni preganjajo iz države in zapirajo v kaznilnice. Vlada je prav tako dolžna spodbujati poslance k spoznanju celovitosti problematike na javnih predstavitvah predlogov omenjenih zakonov in mnenj, da spregledajo in vse te zakone podprejo. To je moralna dolžnost slovenske vlade do svojih poslancev in do državljanov in nobena klika ji to nima pravice preprečevati. Pričujoč odnos do ljudske pobude, izražen v mnenju te skupine strokovnjakov ministrstva za zdravje, na katero so vplivale neznane osebe s svojim vplivom, da je bilo oblikovano kot tako izrazito negativno, je ponižujoč. Ponižujoč je tudi do vseh 150.000 in več uporabnikov tega zdravilnega in tradicionalnega zelišča, še posebej do tistih, ki so si ozdravili bolezen s pomočjo konoplje, prejšnja s strani uradnih zdavnikov predpisana zdravila pa so jih pred tem skoraj ubila. V Nemčiji zdravniki ubijejo vsako leto petkrat več ljudi, kot prometne nesreče, V Sloveniji je morda razmerje drugačno, a dejstvo je, da konoplja ni ubila še nikogar. Kako si torej drzne nekdo vztrajati na prepovedi konoplje, če se pred tem po istem kopitu ne prepove še zdravniške službe in farmacevtskih zdravil, ki so veliko bolj nevarna od konoplje? Državljani si zaslužimo vestnih in razumnih uradnikov, ki nas bodo razumeli, ne pa živeli v svojem svetu in nas selektivno poniževali in diskriminirali!
Mnenje Komisije o zakonu o konoplji se tudi povsem zmotno navezuje na člene mednarodne konvencije iz leta 1961 in 1972, saj je tam jasno poudarjeno, da je treba zakonodajo v posameznih državah sprejemati v skladu z znanstvenimi ugotovitvami, navadami in s stopnjo človekovih pravic v njih, sploh pa konvencija izrecno določa, naj se ne omejuje industrijskih nasadov,ne gojenja za hortikulturne, raziskovalne in zdravstvene namene, kar pa je po naši zakonodaji še vedno neutemeljeno omejevano.
Neka pisarna neizvoljnih posameznikov ne more in ne sme zavirati razvoja znanosti, zahtev in zavedanja človekovih pravic, še posebej, če to zaviranje vključuje trpinčenje in mučenje, kar preprečevanje gojenja in osebne uporabe nekega zaželenega tradicionalnega zdravilnega zelišča, ki rešuje življenja in predstavlja pomemben element skrbi za lastno zdravje in duševno ravnovesje vsekakor je.
Počakajmo torej, da se v tem mesecu dni, ti do sedaj neznani posamezniki, ki so tako zavržno zlorabili svoje položaje in vplivali na tako izrazito in strokovno neutemeljeno negativno mnenje o predlogu zakona o konoplji razkrinkajo s svojim osmešenjem pred vesoljno slovensko javnostjo. Slovenska vlada pa naj medtem najde pogumnega junaka, ki bo znal zajahati, če se lahko tako izrazim, Ministrstvo za zdravje na tak način, da bo, če bi bilo treba, po zgledu Havajev kar mimo našega predloga zakona črtal konopljo iz seznama prepovedanih drog, vlada pa bi nato ministru v podporo lahko izdala izredno odredbo, ki zaradi izrednih razmer zaradi velikanske zadolženosti po krivdi napak slovenske vlade dovoljuje vsakemu državljanu Slovenije vzgojiti najmanj 5kg konoplje za prodajo, za namen poplačila državnih dolgov. Vrednost posameznega pridelka v te namene bo torej okoli 12,500 evrov, (za kolikor nas je po glavi do sedaj zadolžila slovenska vlada, oziroma Vi, če se lahko v imenu ljudske pobude tako izrazim), hkrati pa bo bodoči minister poklical direktorje Krke, morda tudi Leka, ter jim naložil nadzor nad laboratorijsko kontrolo kvalitete in nad izvozom, da bo država lahko odplačala te vladne dolgove. Višek pridelka pa seveda obdržijo državljani za svojo osebno samozdravljenje in s tem razbremenijo naš komaj še dihajoči zdravstveni sistem. Takega ministra torej, ki bo znal prečesati ministrstvo in odstraniti posameznike, kateri neutemeljeno zasedajo položaje, ki presegajo njihove strokovne in moralne sposobnosti.
Kar se tiče predloga o samozdravljenju, je ta omogočil, da se z mnenjem o njemu razkrije, za kaj gre v bistvu pri vseh teh nasprotovanjih ljudski pobudi, ki ne zahteva drugega, kot spoštovanje človekovih in ustavnih pravic. Neznani posamezniki iz Ministrstva za zdravje so namreč tudi v tem primeru zlorabili svoj položaj in proti smislu deklaracije o človekovih pravicah in slovenske ustave vplivali na negativno mnenje o predlogu zakona in tukaj se razkrije tudi glavni vzrok, zakaj. Gre za uradni vampirizem in trpinčenje preko ustvarjanja odvisnikov od raznoraznih sintetičnih zdravil, s čimer se ustvarja osebna in javna zdravstvena ter socialna škoda. Tudi pri odločitvah o invazivnih posegih v telo je namreč primarno treba upoštevati človekovo naravno dostojanstvo, pravno sposobnost in svobodno voljo. Pri tem mnenju pa se izkaže, da gre zgolj za pritisk industrije, ki išče svoje stalne stranke na račun slabšanja njihovega zdravja. Cepiva, metadon, inzulin, raznorazni antidepresivi, zniževalci pritiskov ipd namreč predstavljajo stalni dobiček na račun zdravja posameznikov, saj brez izjeme predstavljajo zdravstveno tveganje, namesto, da bi skrb za zdravje zdravniki in uradniki prepustili posameznikom, sami pa bi le svetovali in pomagali v nujnih primerih. Cvetka iz tega tako imenovanega strokovnega mnenja je sprenevedanje, češ, kaj naj bi samozdravljenje sploh bilo, in to kljub temu, da je bilo spisanih že več uradnih študij o pomembnosti samozdravljenja in o 72 % Slovencev, ki ga uporabljajo raje, kot da bi hodili k zdravniku, ter da je samozdravljenje sploh predpogoj, da se naš zdravstveni sistem ne sesuje v prah zaradi premajhnih kapacitet. Ena taka uradna raziskava o samozdravljenju je celo citirana v samem predlogu zakona, katerega to lažistrokovno mnenje kritizira in to pravzaprav v precejšnjem obsegu.
Konoplja zdravi različne vrste odvisnosti. To strokovnjaki na zdravstvenem področju vedo ali pa bi morali vedeti. Če tega ne vedo, niso usposobljeni za zasedanje odgovornih položajev, na katerih se izraža strokovno mnenje ali celo odloča o teh zadevah, saj niso na tekočem s sodobnimi dognanji na področju zdravljenja odvisnosti. Če pa to sicer vedo, a tega ne govorijo na glas, se torej sprenevedajo, naj si bo zaradi osebnih koristi ali zaradi zunanjih pritiskov. Vsekakor tudi v obeh teh dveh primerih ne morejo zasedati odgovornega položaja na tem področju. Podobno se v Združenih državah slišijo vse glasnejše zahteve, naj odstopi dosedanja Direktorica urada za droge DEA, ki je kritizirala predsednika Obamo, ker je povedal enostavno in splošno znano dejstvo, da je konoplja manj škodljiva od alkohola.
Zelo verjetno pa je, da so nekateri posamezniki na zdravstvenem ministrstvu ali v njihovem vplivnem krogu dovolj dobro seznanjeni s temi dejstvi, računajo pa na visoko stopnjo alkoholizma v Sloveniji, ter na iz tega izhajajočo prevladujočo psevdo alkoholičarsko miselnost prebivalstva. O teh stvareh so pisali naši strokovnjaki za alkoholizem. Značilnost miselnosti alkoholičarske družbe, kakršna je Slovenija, je namreč predvsem netoleranca do abstinentov. To značilnost se zlahka zlorablja z demoniziranjem nealkoholikov, kar uporabniki konoplje v veliki meri so. Mnenje ministrstva za zdravje sepsihološko poslužuje podpihovanja sovraštva kot opravičila in temelj za zlorabo zakonov v smeri diskriminacije družbenih skupin in posameznikov z določenim prepričanjem in načinom življenja, ki ne škodi nikomur ampak zgolj vključuje naraven način skrbi za svoje zdravje in torej samoumevno vključuje uporabo naravnih zdravilnih zelišč ter svobodo do zavračanja tveganih invazivnih posegov.
Pravni argumenti, ki jih navajajo mnenja, so nebistvenega pomena in govorijo zgolj o tem, kako slabo zakonodajno pravna služba opravlja svoje delo. Predlogi zakonov so namreč bili že pred nekaj meseci v njihovi obravnani, te pravne drobtinice, ki so jih navrgle pravne službe, pa ne služijo drugemu, kot zaviranju procesov neposredne demokracije, za nameček so bile spisane šele sedaj, ko so predlogi zakonov tik pred obravnavo oziroma glasovanjem v Državnem zboru. Nedopustno je, da zakonodajno pravne službe navajajo nižje predpise, se pravi slovenske zakone, kot da bi naj le-ti izničevali pravice, zagotovljene s slovensko ustavo in z Deklaracijo človekovih pravic, na kateri naša ustava temelji. Res je, da ima naša ustava veliko nedorečenosti in lukenj, a le –te ne morejo biti izgovor za zanikanje človekovih pravic, ne glede na luknje in protislovja v njej, saj bi to bilo proti samemu duhu naše ustave, ki omenja Deklaracijo v prvi alineji preambule.
Predlog zakona o osnovnem bivanju oziroma mnenje o njemu pa je pokazalo, kako široko so lahko razpredene te mreže klik, ki upravljajo našo državo namesto ljudstva in ki so se vlezle, roko na srce, tudi v parlamentarne stranke in na ta način pravzaprav tudi zapeljale našo mlado državo v stanje, v kakršnem trenutno smo, namreč v veliki finančni zadregi in dolgovih, uradno znane perspektive pa bi naj bile, kolikor nam je v ljudski pobudi znano, zgolj novo zadolževanje. Ni namreč izključeno, da sta za to negativno mnenje nekoliko soodgovorni tudi prvi dve mnenji ministrstva za zdravje, ter da je bila pri odločitvi vsaj do neke mere vpletena tudi določena formalna kolegialnost, vsaj kar se tiče same ocene 'negativno'.
Omenjeno mnenje o predlogu zakona o osnovnem bivanju je bilo namreč vendarle tudi pozitivno. Res je, da je bilo zapisano, da bi to morala biti pravzaprav dva zakona in da so navedene tri smernice, kako bi bilo treba predlog uskladiti z našo zakonodajo, a to velja samo za del predloga zakona, ki govori o vračanju dolgov javnim podjetjem, medtem ko na del, ki obravnava brezplačni najem državnih kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo za lastno uporabo ni bilo nobenih kritik. Naj torej najde pravna služba način, da se namesto enega sprejme dva zakona, ki bosta ohranila duha ljudske volje ali pa se zaenkrat sprejme zakon samo v tistem delu, ki je nesporen, saj zakonodajno pravna služba ni navedla enega razloga proti in ki zagotavlja pravico do obdelovanja zemlje. In se po potrebi spiše nov zakon, ki bo vseboval samo del o vračanju dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delom. V ljudski pobudi pričakujemo, da bodo primerno usposobljeni strokovnjaki na pravnem področju znali najti način, da se duh ljudske volje izpolni v celoti.
Glede vračila dolgov javnim podjetjem je bilo zapisano, naj bi to kršilo pravice podjetij kot pravnih oseb, da se same odločijo, na kakšen način bodo pomagale javnosti in delovale v skladu z javnim interesom. S tem se lahko marsikdo strinja, vendar pa iz tega logično izhaja, da imamo še prej državljani s svojim naravnim dostojanstvom in pravno sposobnostjo, vestjo in razumom pravico, da sami določimo, kaj je v javni koristi in kaj ne. Ker javna korist ni nekaj enoznačnega, ampak gre za cel splet okoliščin in dejstev, je smotrno, da družba sama, se pravi ljudstvo, ki ima v državi oblast, določi prednostna področja in način, ter zaželene dejavnosti v javno dobrobit, saj pravice pravnih oseb ne morejo in ne smejo kršiti pravic naravnih oseb, torej državljanov z naravnim dostojanstvom in pravno sposobnostjo.
Za usklajevanje med interesi državljanov kot naravnih oseb z naravnim dostojanstvom in pravno sposobnostjo ter vestjo in razumom in med javnimi podjetji kot pravnimi osebami pa je ravno zadolžena država, ki mora skrbeti za interese obeh oziroma mora omogočati najprej posameznikom, nato pa tudi podjetjem, da v polnosti izvajajo svoje človekove in ustavne pravice. In s tem je podan odgovor tudi na drugi dvom, zapisan v omenjenem mnenju.
Če se torej Zakonodajno pravni službi zdi, da v predlogu zakona manjka nek člen, ki bo državnim službam bolj jasno predočil njihovo dolžnost in kot uslužbencem države tudi moralno obveznost, da v skladu z ljudsko voljo, se pravi oblastnika v Republiki Sloveniji skrbijo za nemoteno in usklajeno bivanje prebivalcev in delovanje podjetij, ga naj zakonodajno pravna služba pač predlaga. V kolikor se ohrani duh in namen vsebine zakona, noben član ljudske pobude ne more temu oporekati, saj vendar nismo pravniki, in to država tudi nima pravice od nas zahtevati, temveč smo civili in smo svojo pobudo sicer dobrohotno oblikovali na pravni način, zato da olajšamo delo državnih organov, pričakujemo pa tudi, da so državni pravniki dovolj strokovno usposobljeni, da bodo dojeli duha zakonov in v skladu z njim predlagali potrebne vsebinsko nebistvene korekture pravniškega izrazoslovja in načina pisanja z namenom izvajanja izvirnih interesov ljudske volje.
Če pravega junaka za zdravstvenega ministra, ki bo sposoben očistiti hlev in ločiti zrno od plev, v tem mesecu, kolikor bodo potekale predstavitve in razprave o predlogih zakonov, ne najdete, vam ga brez težav najdemo sami, pa tudi več njih, če bi bilo treba. Glavno, da ima zdravo pamet. Kot na primer gospod Tone Komat. In ni edini.
Saj bi pa tudi bilo bolje, da bi bil minister samostojen in ne bi pripadal nobeni sedanji parlamentarni stranki. Zaradi svetovne slave in večne hvaležnosti državljanov Slovenije in še kakšnih zdravja željnih gostov, ki jo bo ta minister požel zaradi presekanja prohibicijskega vozla bi namreč tudi stranka prejela del te slave in si s tem prislužila veliko zavist ostalih strank. Ker pa ni verjetnosti, da bi se stranke lahko med seboj sploh kdaj sporazumele, kateri naj bi pripadla ta zgodovinska čast, naj torej pripade neodvisnemu kandidatu in s tem celotnemu slovenskemu narodu!
Še enkrat hvala za podporo javni razpravi!
V mislih na nadaljnje sodelovanje v smeri sprejetja omenjenih predlogov zakonov, uresničenja človekovih pravic in družbenega blagostanja,
s spoštovanjem!
Meško Kristofer Bogdan