Pozdravljeni. Danes se je večkrat govorilo o manjših projektih, kot so UTD in podobno, za katere je smiselno, da jih vsi podpremo in si tako pomagamo do učinkovitosti, če je le možno. V tem smislu bi vas tudi prosil, da podprete tri predloge zakonov, za katere Združenje umetnikov Paviljon ravno sedaj pomaga zbirati podpise društvu SKSK. Časa je še do 12.12, gre pa za predloge zakonov o samozdravljenju, o osnovnem bivanju in o konoplji. Vsi ti zakoni se tičejo osnovnih pravic, ki bi nam jih že tako morala zagotavljati ustava, pa nam jih ne, zato je pomembno, da greste z osebnim dokumentom na upravno enoto, podpišete obrazce in jih ožigosane pošljete na naslov pobudnika: Jaka Bitenc, Kunaverjeva 6, 1117 Ljubljana.
Zadnjih 23 let politike je peljalo stran od samostojnosti in neodvisnosti
Če pogledamo politično dogajanje zadnjih 25 let v Sloveniji, se lahko upravičeno vprašamo, če ni bil projekt neodvisne in samostojne Slovenije udejanjen deloma tudi s figo v žepu, od te neodvisnosti in samostojnosti je namreč ostalo zelo malo.
Zadnjič sem slišal nekoga, ki je pravil, kako velika razlika da je med Janšo in Pahorjem. Meni se zdita podobna, spominjata me na snežena moža, eden s črno, drugi pa z rdečo plastično kapico. Oba vztrajata v groteskni situaciji, prisegata na zavožene ideje in ko ju bo v kratkem pobrala pomlad, ne glede na njune obljube o novem 'božjem' snegu, bosta za njima ostala le dva gnila korenčka ter dve plastični kapici, ki še za črve ne bosta dobri. Za moje pojme sta oba narodna izdajalca, ki po navodilih iz tujine potapljata Slovenijo v govno. Ampak ne, Pahor, da je pravi politični talent, ki ga vabijo v Bruselj. Aja? Zakaj pa? Ja, ker se je izkazal za tako profesionalnega pogajalca in se dogovoril za arbitražni sporazum. Prosim? Nek spor s Hrvaško zaradi meje je Pahor 'rešil' tako, da bodo o meji odločali neki tujci? Sem slišal prav? Aha, in zdaj bi ga za nagrado vzeli v Bruselj! Ja seveda, take imajo radi v Bruslju, blebetače polne praznega zraka, ki držijo svoje province v pokornosti do zahodnih gospodarjev. Naj kar gre. Tudi Janšo imajo v tujini radi, Merklova ga je pred volitvami prav izpostavila, kot da bi morali Slovenci to njeno gesto upoštevati, zdaj pa je jasno, da bomo z njegovimi novimi zadolževanji zasužnjili poleg naših otrok še naše... vnuke.
Vsako leto praznujemo praznik samostojne Slovenije in prav je tako, saj smo si želeli biti samostojni in neodvisni, tako kot naši pradedje v davni Karantaniji. Žal pa je naša današnja samostojnost v resnici le praznična pravljica in razen v času govora naših politikov ni vredna omembe. Toliko bolj pa je omembe vredna naša odvisnost in nesamostojnost, ki se kaže ob vseh drugih priložnostih.
Dve priči
Za konec pozovimo še dve priči velikoslovenstva in si oglejmo njuna poziva Slovenom: revolucionarja Mihajla Bakunina, iz leta 1848, ter svetnika Beinse Douna, iz leta 1898. Beinsa Douno, beše rojen kot Peter Konstantinov Deunov v Bolgariji leta 1864 in velja za enega največjih duhovnih mojstrov devetnajstega in dvajsetega stoletja. Beše sin popa, sam pa bogoslovje študiraše v Združenih državah. A namesto, da bi postal pop, več let meditiraše in tako doživeše razsvetljenje. Učiše ezoterično krščanstvo, napisaše več kot 7000 razprav in v tridesetih letih dvajsetega stoletja imaše v Bolgariji več kot 30 000 učencev. Pisaše o človeški zgodovini in človeški naravi, predvsem pa o ljubezni, modrosti, resnici, pravici in vrlini. Razlagaše zakonitosti velikega časovnega kolesja in naznanjaše naslednje obdobje, v astronomskem znamenju vodnarja, ki bo v znamenju mističnega krščanstva v nasprotju s sedanjim krščanskim zunanjim bliščem. Predvsem pa dobo vodnarja povezovaše z dobo razcveta slovenstva in z razširjenjem vegetarijanstva. Slovenstvu je po njegovem prepričanju usojeno voditi človeštvo v dobi vodnarja v znamenju ljubezni, modrosti, resnice, pravice in vrline. Ker predvideše drugo svetovno vojno in komunizem, poslaše v Francijo svojega učenca Mihajla Ivanova ustanoviti duhovno šolo na zahodu. Jasnovidec in prerok vodnarjeve dobe mojster Deunov ustanoviše tudi mednarodno duhovno zvezo vesoljne bele bratovščine. Napovedaše prehod Zemlje skozi območje vesolja, ki bo preoblikovalo in duhovno prečistilo planet. Zanimivo, današnji astronomi napovedujejo prihod našega sončnega sistema skozi del vesolja, polnega vročega helija in vodika, v katerega bomo vstopili septembra leta 2013 in bi znalo imeti komaj predvidljive posledice za infrastrukturo človeške družbe in bivanja na planetu na sploh. Duinove napovedi so v kombinaciji z Majevskim koledarjem, po katerem se neko približno 5000 letno obdobje zaključi letos, temelj teorij v zvezi s spremembami leta 2012. Med ljudmi, ki ga globoko spoštovaho, najdemo Rudolfa Steinerja, Paramahansa Joganando, Krišnamurtija.
Sklep in Dodatek (Pismo papežu)
Sklep
Danes imamo doma torej podobne težave z državno upravo, kot v Indiji. Med indijsko okupacijo in kolonizacijo so namreč Angleži vzpostavili imperialni birokratski aparat, sestavljen iz podkupljenih, oziroma Britaniji zvestih Indijcev, ki je omogočal najbolj učinkovito izkoriščanje Indije s strani Britanije. Ob odhodu Angležev je celotna državna struktura ostala enaka in njen poglavitni smisel je ostal izsesavanje preostalih Indijcev, dolžnih plačevati požrešni birokratski sistem, ki je postal samemu sebi namen, oziroma je z raznimi mednarodnimi pogodbami še vedno ostal vezan na ukaze iz imperialne tujine.
Črt
Naj se končno lotimo že razčlenjenja omenjenega članka izpod peresa Engelsa, kjer omenja dopis ruskega carja evropskim kronam, ter drugih nekaj njegovih člankov o Slovenih. Pravzaprav bomo razčlenili bistvo kar štirih njegovih člankov, kjer je razviden njegov protislovenski pogled, podoben Madisonovemu, ameriškemu evgeniku, ki ga omenjahomo v enem prejšnjih delov krije. V prvih dveh člankih iz leta 1949 Engels cinično poskuša razvrednotiti Bakuninov Poziv Slovenom ob revolucionarni pomladi narodov. V tretjem članku (prevod objavljen na koncu tega dela krije) na splošno posmehljivo kritizira Slovene in njihovo vlogo v revoluciji, v zadnjem izmed štirih njegovih člankov o Slovenih (prevod objavljen na koncu tega dela krije), ki beše objavljen hkrati na obeh straneh Atlantika v dveh jezikih, v Angleščini in Nemščini, pa že skoraj panično svari pred občo slovensko nevarnostjo. Ne tiče se le velike Slovenije, pač pa posebej omenja tudi nas, karantanske Slovence. Način pisanja člankov pa nam še posebej zaradi zgodovinske distance odpira pogled na marsikatero pomembno podrobnost. Kaj je torej razvidno iz Engelsovih člankov o Slovenih?
Kralj Matjaž
Poglejmo si Evropo v globoki preteklosti, preden se pojaviše moderni človek. Takrat namreč tukaj že obstajašeta dve neandertalski kulturi, severna in južna, poleg tretje, vzhodne kulture. Danes vemo, da Neandertalci ne beho kar izginili, ampak da jih nekaj malega nosimo s seboj v svojih genih, torej beho vse tri neandertalske kulture že osnova, ki zaradi kasnejše eksplozije prebivalstva postajaše skoraj neopazna. Največja novost novega rodu, ki prideše pred 45000 leti v Evropo ob otoplitvi in vzrok njegove velike razmnožitve beše simbioza s psom, kar zaradi večjega ulova ljudem omogočiše obvladovanje večjih pokrajin in širitev svojih naselij po Evropi. To toplo obdobje trajaše nekje okoli 15.000 let, potem pa približno 20.000 let trajaše ledena doba, ko se prebivalci umakneho na jug Evrope, predvsem na Helm, od Alp do Krima na Črnem morju, ter v južno Španijo. Vendar pa to sklepamo le na podlagi ostankov naselbin in ostajajo takratni nomadi dokaj onkraj našega obzorja. Gre za dve naseljeni ali pol-nomadski ledenodobni kulturi, od katerih ima vzhodna, helmska naziv Gravettienska kultura, tista zahodna, iberska, v Španiji in Franciji, pa Solutreanska kultura. Med ledeno dobo beše morje 100 metrov nižje, kar pomeni, da beše zemlja, ki je danes potopljena s severnim Jadranskim morjem, kopna in najbolj primerna za življenje, vse do Šibenika. Po koncu ledene dobe se moraho prebivalci umakniti pred napredujočim morjem in zaradi njihovega načina življenja prej jim najbolj ustrezaše bivanje v predgorju, ki jim nudiše zavetje tako pred vremenom, kot pred napadalci. Tako poseleho predgorje, kot venec okoli Alp, na podoben način kot na najstarejšem izmed njih, na Ljubljanskem barju in sicer beše do danes najdenih okoli Alp približno tisoč mostišč ali kolišč.
Ljudovlada
Najprej na kratko ponovimo, kaj ugotovihomo o pojmu Velika Slovenija. Ta pojem torej obstajaše še vsaj pred 150 leti, pomeniše pa združitev vseh slovensko govorečih narodov, s čimer beho mišljeni tisti narodi, katerim pravimo danes slovanski. Takšno gibanje beše v sredi 19. stoletja eno izmed ključnih velikih družbenih dogajanj in njegovi največji sovražniki beho v Vatikanu ter na evropskih dvorih, poleg tega pa še v nemškem komunističnem gibanju. Središčna politična osebnost tega velikoslovenskega gibanja v 19. stoletju beše Rus Bakunin, središčna jezikoslovna osebnost pa naš - karantanski Matija Majar Ziljski. Velikoslovensko gibanje namreč vsebovaše svojo politično in svojo jezikoslovno težišče. To gibanje iz srede 19.stoletja pa beše dejansko potomec reformnega gibanja iz 16. stoletja, ko beše jezikoslovno težišče zbrano v Trubarjevem moštvu, politično težo pa nosiho kranjski, štajerski in koroški deželni zbor. Največji sovražnik velikoslovenskega gibanja v 16. stoletju beše katoliška cerkev, ki književno dejavnost prepovedaše in knjige zažigaše. . . Tudi to velikoslovensko gibanje pa beše potomec cerkvenoslovenskega gibanja iz 9. stoletja, ko kot jezikoslovno težišče delovaho učenci Cirila in Metoda, politično težo pa nosiho Moravski knez Rastislav, Karantanski knez Kocelj ter do neke mere tudi bizantiski cesar Mihael II, ...in začuda celo papež Leon II.! Zdi se torej, da Rim takrat še ne beše tako neusmiljen nasprotnik Velike Slovenije, a to seveda beše zgolj iz političnih odnosov z Bizancem, saj ob prvi priložnosti – ob Metodovi smrti, ukazaše brezpogojen odpoklic njegovih učencev in v Pragi namesto slovenske, ustanoviše katoliško škofijo. In že v 11. stoletju pa spodbujaše Bretislavovo sekanje svetih dreves stare vere in izgon pravoslavja. Še toliko jasneje se Rim opredeliše v 19. in 20. stoletju, in sicer ostro nastopiše proti socializmu Bakuninovega tipa ter se v tem konfliktu odločno postaviše na fašistično stran.
Gibanje
Vseslovansko ali velikoslovensko gibanje beše močno prepleteno s socialnim vprašanjem in govorci na kongresu v Pragi leta 1848 resno razpravljaho o združitvi z Italjani in Madžari v skupno federativno evropsko republiko. Tudi v Italiji, na Madžarskem in Nemčiji namreč takrat vrejaše. Vendar pa za razliko od italijanskih in madžarskih revolucionarjev vodilni nemški komunisti ne le, da ne hoteho sodelovati z vseslovenskim gibanjem, temveč beho eni izmed njegovih najhujših nasprotnikov. Se pravi, da imaše pojem velike Slovenije, še predno se dodobra rodiše ( nedvomno pa obstajaše kot pojem in sicer pod takratnim imenom panslavizem )že takrat velike nasprotnike med državniki v Rimu in na Dunaju, kot smo ugotovili, poleg tega pa še v nemškem komunističnem gibanju!