Podrobnosti
Zadetkov: 2246

Elena Pečarič

Predhodni del: Nova kahla

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2501

V letošnjem letu sta skoraj hkrati izšli dve sorodni knjigi, ki vsaka s svojega zornega kota preučujeta in analizirata zgodovino in vpliv različnih omrežij. Izvirno, domačo knjigo Ujetniki omrežij je napisal dr. Ali Žerdin, druga pa ima naslov Trg in stolp, njen avtor pa je Niall Ferguson, najslavnejši britanski zgodovinar svoje generacije. Ugledni razpravljalci so se posvetili vprašanju razmerja med različnimi omrežji in potekom zgodovine, raziskali nujne pogoje za nastanek učinkovitega in stabilnega omrežja ter zakaj lahko sodobni omreženi svet včasih proizvede nekdaj nepredstavljive družbene učinke.

Povezovalec: Samo Rugelj
Gostje: Ali Žerdin, Anuška Ferligoj in drugi

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2709

Posnetek: Katja Kavaš

Mentorja Orlando Uršič in Ciril Horjak ter udeleženec uspešnega in medijsko odmevnega evropskega projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga že tretje leto zapored vodi Javna agencija za knjigo RS, Boris Karlovšek iz ZPKZ Maribor, so se pogovarjali o svojih izkušnjah s terena. V projektu sicer sodelujejo priznani slovenski literarni in likovni ustvarjalci, ki pripravljajo in vodijo usposabljanja za pripadnike štirih ranljivih družbenih skupin po vsej Sloveniji (zapornike, osebe, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog, osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju). Program temelji na delih slovenskega leposlovja in obsega različne vsebinske poudarke (kreativno pisanje, izražanje, javno nastopanje, digitalno pismenost, ilustriranje), rezultati dela pa so več kot odlični.


Pogovor je povezovala Sabina Zupan.


Slovenski knjižni sejem 2018

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3109

Posnetek: Katja Kavaš

Jan Assmann je eden najbolj uglednih religiologov in egiptologov, ki z ženo Aleido Assmann razvija teorijo kulturnega spomina. Za svoje delo sta v oktobru skupaj prejela tudi nagrado za mir Združenja nemških založnikov. Najbolj znane so njune raziskave in razprave o monoteističnem ekskluzivizmu, iz katerega izhajata religijsko nasilje in fundamentalizem, o čemer Jan Assmann spregovori v svoji monografiji Totalna religija. V prevodu Alfreda Leskovca je izšla pri Slovenski matici ob podpori Javne agencije Republike Slovenije za knjigo.


Gosta pogovora akad. prof. dr. Tine Hribar in pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti sta osvetlila trenutno eno najbolj perečih vprašanj in tem sodobnega sveta, to je jezik nasilja v verskih besedilih. Umestila sta ga v kontekst današnje družbe ter ga soočila s stališči sodobnih predstavnikov največjih svetovnih verskih skupnosti, predvsem pa bosta z razmislekom o izvorih nasilja poskušala postaviti kažipote k tako iskani in zaželjeni govorici miru in sožitja ter spoštovanju svetosti življenja.


Dogodek je povezovala Ignacija Fridl Jarc.

Prireditelj:
Društvo Slovenska matica
Slovenski knjižni sejem 2018

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2593

Posnetek: Mojca Dular

Moč, ker imam izkušnjo, ki sem jo izkusila in okusila, ki me je izkušala in preizkušala, izkušnja, ki me je, milo rečeno, močno in globoko prizadela, me ranila, oziroma, kjer sem bila (in s tem, da sem bila) ranjena – skoraj paradoksno se sliši – v določenem pogledu utrdila, učvrstila. Ker ni simulirana izkušnja ali umetniški prikaz, performans, ampak je doživeta in preživeta, takšna, ki pusti trajno, vidno in občutno znamenje. Rana se ni zacelila, ker se niti ne sme in je vidna, opazna ter na očeh, brazgotina se še vedno pozna, četudi se zakrije ali skrije, še zmeraj ostaja sled, ki jo pusti poseg, in ta ne odpusti, ne popusti (niti odstotek za sezonsko znižanje). Sled spomina vztraja naprej in še naprej ter prav je tako, saj mi omogoča podajanje novih in novih interpretacij.


Elena Pečarič

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2932

Posnetek: Katja Kavaš

Po »koncu zgodovine« (Fukuyama) se zdi, da je nastopilo obdobje, ko so tudi utopije postale ne le nezaželene, temveč – zaradi strukturnih določitev sodobne kapitalistične globalne družbe – skorajda nemogoče. Kakšne možnosti imajo utopije danes? In ali sploh še obstajajo potrebe po utopijah? Pogovor bo naslovil možnosti bolj ali manj radikalnih alternativ ter rešitev.

Z nami bodo knjige;
McKenzie Wark: Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (Sophia),
Zygmunt Bauman: Retrotopija (Založba /*cf.),
več avtorjev: Brezplačno kosilo za vse (Krtina),
Thomas More: Utopija 1515 (SH).

Gosti:
Tanja Rener, Primož Krašovec in Marko Hočevar

Povezovalec
Marko Bauer

Prireja
KOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis)

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3044

Posnetek: Mojca Dular

Marcel Štefančič pravi, da je Ivana Cankarja "eksal" kot Netflixovo serijo - "od prve pesmi do zadnjega pisma". Poročilo o teh nočeh s Cankarjem je Štefančičeva najnovejša knjiga Ivan Cankar, Eseji o največjem. Ima avtor prav, ko trdi, da je Cankar za Evropo največji, še neodkriti pisatelj? Če tega še nismo storili, je prav zdaj, ko se Cankarjevo leto izteka, najboljša priložnost, da spet vzamemo v roke njegova dela. Pogovor z Marcelom Štefančičem, ki ga je vodila novinarka in televizijska voditeljica Ksenija Horvat, je lahko dober uvod.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3882

Posnetek: Jerneja Čater

V sodelovanju s Ženskim odborom SC PEN – MIRA je Slovenska matica gostila prvo iz niza predavanj in pogovorov o pojavih sovražnega govora v naši družbi. V prvem predavanju se je dr. Iztok Simoniti posvetil izvorom sovražnega govora v Zahodni civilizaciji, sledila je okrogla miza s sogovorniki in sogovornicami.

2 komentarja

Podrobnosti
Zadetkov: 2314

Posnetek: Katja Kavaš

Mladinski roman Črna vrana Janje Vidmar in ilustrirana knjižica Morska molitev Khaleda Hosseinija odpirata vprašanja, povezana z begunsko problematiko. Z gosti Janjo Vidmar, z Francijem Jazbecem, vodjo programov pri društvu Odnos, ter Saro Bevc Jonan, ki prihaja iz Iraka in je strokovna sodelavka ter neformalna prevajalka pri istem društvu, so se dotaknili rastoče nestrpnosti in rasizma, ki ju vzbujajo valovi migracij v našem času, ter integracije beguncev v našo družbo. Spregovorili so tudi o tem, ali lahko literatura prispeva k razbijanju predsodkov o beguncih.

Pogovor je vodila novinarka časopisa Večer Kristina Božič.


Knjižni sejem 2018

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2498

Posnetek: Jerneja Čater

V nečem se Slovenci strinjamo, namreč v tem, kdo sta naša največja literarna junaka! Zato je zanimivo razmišljati, kako je Ivan Cankar lahko o Slovencih povedal toliko stvari, ki še danes držijo.
Pogovor z - dr. Vesno Vuk Godina, dr. Matjažem Lunačkom in dr. Borutom Škodlarjem - vodi Meta Kušar.
Knjižnica Otona Župančiča, 8. november 2018

Dodaj nov komentar