Na letošnjem 23. Festivalu slovenskega filma si med drugim lahko od 6.10 do 11.10 brezplačno na spletni platformi ogledate dokumentarni film živiM, ki opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstniška, mladosti in materinstva, vse do zrele dobe, ko je postala ... . Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje, ki ga je glede na številne negativne prognoze uspela obrniti sebi v prid, po svojih željah ter ambicijam, v aktivno in enakopravno. Kljub težkemu in napredujočemu fizičnemu hendikepu, zaradi katere je na električnem vozičku, s pomočjo osebne asistence sedaj živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar živi s polno paro, v pravem pomenu besede. Film živiM podira predsodke, da je življenje skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno in dokazuje, da ni meja volji, razumu in hotenju. Prav zaradi hendikepa Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje, saj je že večkrat gledala smrti v oči in jo do sedaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z vidika ironije in samoironije, ki je mnogokrat pogoj, da se prebrodi tudi najtežje trenutke.
Postopek pridobitve kode:
1. Greste na https://www.fsf.si/2020/class/zivim/?wcs_timestamp=1601942400
2. Pritisnete na VIDEO NA ZAHTEVO
3. Pritisnete na Nimate kode za ogled?
4. Izpolnite podatke, tam kjer piše program označite Celovečerni film
5. Pritisnete na Pošlji zahtevo
Kode bodo aktivne oz. se bodo poslale s pričetkom festivala. Vsaka koda omogoča ogled posameznega programa za čas 12 ur.
Slovenska filantropija enajstič organizira FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF), letos zaradi razmer dva meseca po običajnem terminu ob svetovnem dnevu beguncev. V Ljubljano in 8 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.
Festival migrantskega filma bo v Ljubljani potekal med 7. in 10. septembrom v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Cerknici, Logatcu, Metliki in Črnomlju.
V petih sklopih – Zidovi kolonializmov, Portreti, Premični domovi ženskih migracij, Pogledi iz Evrope in Mladi onkraj meja bo festival gledalcem ponudil 14 filmov iz 7 držav ter sklop kratkih filmov, ki so jih posneli mladostniki iz Slovenije. Na festivalu bo gostovalo 8 filmskih ustvarjalcev in gostje spremljevalnih dogodkov. Tudi tokrat bodo v ospredju aktualne zgodbe, povezane s posledicami globalne politike, z realnostjo prihoda v novo okolje in tkanjem novih socialnih vezi. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov pozivamo k razmisleku o aktualni migracijski politiki in ponujamo drugačen pogled na ljudi, ki so ujeti v begunska taborišča, živijo v nehumanih razmerah ali izginejo nekje na poti.
»Premikati se, raziskovati nova področja je v naravi človeškega rodu. Toda milijoni, o katerih govorijo migrantski filmi, se ne premikajo zaradi radovednosti, želje po odkrivanju novega. Premikajo se, da bi ohranili svoja življenja in življenja svojih bližnjih, zaradi strahu.« - dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 7. septembra ob 20.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Videti El Aaiun (2019) je posnel slovenski novinar Erik Valenčič v sodelovanju s fotografom Arnejem Hodaličem in fotografinjo Katjo Bidovec.
Letos bomo s filmoma Ukradeno otroštvo (Violated Childhood, 2019) in Stolp (Al Bourj, 2018), 8. septembra v Slovenski kinoteki ponovno spregovorili o situaciji v Palestini in razmislili o tem, kaj migracije pomenijo za migrantke s filmom Dežela žensk (Kadınlar Ülkesi, 2019), 9. septembra v Slovenski kinoteki.
Za konec bomo 10. septembra predstavili dva pogleda v Sloveniji živečih migrantov Kakšen Sirec pa si? (Why so UnSyrian?, 2019) in Spoznajmo se (Let's meet, 2019), ob 17. uri v Pritličju, po filmih bo sledil pogovor z avtorji. Isti dan ob 18. uri bodo v Slovenski kinoteki na sporedu kratki filmi mladostnikov o migracijah ter pogovor z njimi. Festival bomo zaključili ob 20. uri na dvorišču Slovenske filantropije, s projekcijami petih kratkih filmov v okviru dogodka Kino na prostem.
Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih lahko preberete na spletni strani festivala http://fmf-slovenija.si. Udeležba na dogodkih je brezplačna.
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Pogovor dveh odvetnikov Igorja Karlovška in Petra Čeferina, tudi literarnih ustvarjalcev, ki sta s svojimi deli požela precejšnje zanimanje tako med odvetniki kot med literarnimi kritiki. Obema odvetnikoma in hkrati literatoma je skupno opozarjanje na dogajanje v sodnih dvoranah, njun boj za pravično sojenje in varovanje človekovih pravic.
Povezovalec: Alenka Košorok Humar
Nastopa: Igor Karlovšek, Peter Čeferin
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Povezovalec: Nina Dragičević
Gost: Milan Šelj
Milan Šelj ni le gejevski pesnik, ampak predvsem pesnik, ki je odšel. Zapustil je Slovenijo, preselil se je. Vendar se vrača. Enkrat s telesom, spet drugič z novo uspešno pesniško zbirko. Njegova nomadskost je očitna, a tudi posebna, saj ga nekaj vedno znova pripelje v zapuščeni pristan. Zanimalo nas bo, med drugim, kako se odhod in seksualna razlika pretvorita v pesniški jezik, kako oblikujeta subjekt in ga tudi – ravno zaradi nomadskosti in družbenih učinkov seksualne razlike, torej, homofobije – nenehno spreminjata.
"Poslavljamo se od nasega prijatelja in borca za neodvisno zivljenje. Prvi, pogumni in neomajni. Slava mu!" (Elena)
https://www.yhd-drustvo.si/novice/poslovil-se-je-soustanovitelj-yhd-drustva-emil-bohinc.html
Cilj raziskave je prispevati k temu, da se ženske z ovirami same vključijo v razpravo o ovirah, ki jih doživljajo in ki jim preprečujejo, da bi aktivneje in enakopravneje sodelovale v vsakdanjem življenju ter bile neodvisne. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem enakosti žensk in socialni izključenosti. Vljudno vas prosimo, da na anketo odgovorite in/ali jo po svojih poteh in zmožnostih posredujete ženskam z ovirami, ki so starejše od 18 let. Anketa je anonimna in poteka od novembra 2019 do konca januarja 2020. Pomembno je da dobimo končno reprezentativno število odgovorov, mnenj in pogledov žensk, ki bodo govorile same zase in na svoja občutenja ter doživljanja.
Anketa je namenjena samo odraslim ženskam z ovirami!
Za dodatna vprašanja se lahko vedno obrnete na vodjo raziskave: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali nam pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Anketa je dostopna na tej povezavi: https://www.1ka.si/a/231883
Za vaš prispevek se vam najlepše zahvaljujemo, v imenu mednarodne raziskovalne skupine RISEWISE, November 2019
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Demokratična avtonomija in osvoboditev žensk v sirskem Kurdistanu Od začetka vojne v Siriji Kurdinje in Kurdi v sodelovanju z drugimi etničnimi in verskimi skupinami, živečimi na severu države, vzpostavljajo miroljubno, demokratično in vključujočo alternativo tako islamistični opoziciji kot avtoritarnemu režimu predsednika Asada.
Prevod knjige Revolucija v Rožavi: demokratična avtonomija in osvoboditev žensk v sirskem Kurdistanu (ČKZ, 2019), prinaša izčrpen opis delovanja struktur in institucij neposredne demokracije, ki so se v času državljanske vojne in intervencij regionalnih ter globalnih imperialističnih sil razvile v multietničnih in multireligioznih predelih severne Sirije. Knjiga ima izjemno dokumentarno vrednost, saj detajlno obravnava projekt Demokratične federacije severne Sirije - Rožave, ki pravico do samoodločbe uresničuje z gradnjo vključujoče demokratične federacije, zato je temeljna referenca in izhodišče za študij socialnega, ekonomskega in političnega projekta, ki predstavlja miroljubno in demokratično alternativo za Sirijo in Bližnji vzhod nasploh, alternativo religioznim in nacionalnim ekskluzivizmom in šovinizmom, ki obetajo le trajno vojno in vzvod za destruktivne intervencije regionalnih in globalnih sil. Delo z veliko natančnostjo, izčrpnostjo virov, vključno z bogastvom etnografskega gradiva, popisuje razvoj kurdskega gibanja za samoodločbo v Siriji, ki je z apliciranjem načel bazične in neposredne demokracije uspelo preseči meje med etničnimi in religioznimi skupnostmi in ustvariti model sobivanja in samoodločbe za vse skupnosti sirskega mozaika. Samo jedro tega projekta je osvoboditev žensk in razgradnja patriarhalnih družbenih vzorcev in institucij.
Povezovalec Andrej Kurnik
Gost Anja Zalta, Petra Meterc
Spoštovani,
obračamo se na vas s prošnjo za podporo ob najnovejših poskusih sedanje vlade, da bi izničila in diskreditirala delovanje okoljevarstvenih organizacij v Sloveniji. Podpora posameznikov, ki nam zaupajo, da delujemo v skupno dobro vseh državljanov, v dobro prihodnjih generacij in za zaščito narave, je izrednega pomena. Zato se pridružujemo pozivu organizacije Balkan River Defence, ki se obrača na posameznike s prošnjo, da v prihodnjih dneh na poslance, ki sestavljajo parlamentarni Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, naslovimo pismo, ki jih poziva, naj zavrnejo predlog, ki organizacijam preprečuje delovanje v javnem interesu, zavrnejo.
|
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Osebnostne motnje so stare toliko, kolikor je staro človeštvo, znanost pa se z njimi poglobljeno ukvarja komaj zadnjih nekaj desetletij. Prvi so jih prepoznavali moderni psihoanalitiki, ki so osnovali teorije za njihovo razumevanje in izpeljali metode za zdravljenje. Pozneje so osebnostne motnje našle svoje mesto znotraj kognitivno-vedenjskih teorij. Po zaslugi napredka na področju nevroznanosti pa danes dobro razumemo, kakšno je nevrobiološko ozadje osebnostnih motenj.
Simon Brezovar je psiholog in doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije. Kot specializant klinične psihologije je zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani, njegov osrednji raziskovalni in klinični interes pa predstavljajo bolezni staranja. Kot predavatelj na Univerzi na Primorskem poučuje več predmetov na študiju Biopsihologije, predava pa tudi na podiplomskem študiju Fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Brezovar je avtor strokovnih in znanstvenih člankov, njegovi prispevki pa so bili predstavljeni na kongresih in konferencah tako doma kot v tujini. Bil je dolgoletni član Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), kjer je več let deloval kot vodja organizacije Tedna možganov.
Povezovalec dr. Samo Rugelj
Gost dr. Simon Brezovar
Sodeluje asist. dr. Tina Zadravec
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Dogodek je namenjen predstavitvi zbirke poezije Esada Babačića Every Child Is Beautiful When Born. Selected Poems (Vsak otrok je lep, ko se rodi. Izbrane pesmi), ki bo v angleškem prevodu Andreja Pleterskega izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press – gre za dolgoletno sodelovanje, ki vsako leto prinaša angleški prevod slovenskega avtorja v središču in izid njegove knjige v Združenih državah Amerike. Babačić, pevec in pisec besedil pri pankovski skupini Via Ofenziva, se je po dokončnem zatonu panka v Jugoslaviji posvetil pisanju lirike in do danes izdal 13 pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, nominiranec za Jenkovo in veronikino nagrado, prejemnik književne nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja.
Povezovalec Igor Divjak.