Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3948
Zadnjič smo videli posnetke smoga nad Parizom. Oblasti so nemudoma ukrepale in sprejele odredbo, ki jo je nekoč uvedla tudi rajnka totalitarna Juga: par/nepar. Lahko si oddahnemo, kajti zrak bo vse bolj čist. Ali pa preberemo kako dobro knjigo o tem, da zrak ne bo bolj čist in da nas čakajo katastrofe, ki si jih niti ne predstavljamo. Temperatura površinske oceanske vode ob severovzhodni obali ZDA je bila 14. marca letos 20.9 stopinj Celzija, to vodo pa močni tokovi nosijo naravnost proti Grenlandiji in Arktiki; za primerjavo: v Portorožu je trenutna temperatura morja 11 stopinj Celzija.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4538
Resnični pomen avantgarde je zavezan dvema temeljnima univerzalnima vrednotama, ki sta: proizvodnja resnice in egalitarnost. Poglejmo, kako je s tem v Sloveniji, kjer je malo revolucionarnega humanizma, je pa veliko humanistične in družboslovne mafije, vere v neomejeno kapitalistično rast in popolne odtujenosti med ljudmi, saj dajejo vladarji prednost bankam pred blagostanjem ljudskih množic, ki morajo zategovati pasove in kr neki verjeti – na primer v rast vsega.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4671
Pravijo, da ima Lindsey Vonn nadčloveško vztrajnost. In da je Peter Prevc kakor ptica, ki leti, kolikor daleč je sploh mogoče. Za Tino Maze trdijo, da je smučarka z neverjetno disciplino in jeklenimi živci. Vse to je zagotovo res in vse to je mogoče dokazati onkraj vsakega razumnega dvoma. Dokazovanje sicer ni potrebno, ker omenjeni športniki vedno znova dokazujejo s svojimi dosežki, da je zapisano resnica, je pa pomembna sama logika dokazovanja, ki ne velja le za športnike, temveč velja tudi za politike, pri čemer ni pomembno, ali se tega zavedajo ali ne. Kaj to pomeni?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4459
V tej deželi je menjavanje ministrov za šolstvo šaljivo. Tako je rekla oni dan soseda. Kaj je šaljivega na menjavanju ministrov oziroma ministric za šolstvo in kako je njihovo menjavanje povezano z receptom za uspešno Slovenijo, ki je ta, da se nehamo obremenjevati z neumnimi principi in začnemo magično misliti, kot nam svetujejo preroki Kapitala, o katerih nameravam spregovoriti?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5307
V poplavi vseh mogočih razlag, kaj je sprožilo zadnjo veliko depresijo, ni niti ene take, ki bi zajela bistveno: krizo idej. Svet tam zunaj in človekovo življenje v njem sta namreč bistveno odvisna od idej, s katerimi ljudje mislijo; brez idej pač ni mogoče misliti. Manj ko ljudje razmišljajo, manj je novih idej, slabše je vse skupaj. Mramor in drugi prav zato ker ne razmišljajo, trdijo, da ne živimo več v komunizmu, v katerem smo bili vsi enaki. Poglejmo, kako je z enakostjo v neoliberalnem kapitalizmu na začetku 21. stoletja, ki je močno zaznamovan s krizo idej, zaradi katere tudi Mramor in drugi ne vedo, kaj komunizem sploh je.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6278
Na tem svetu je preveč nepravičnosti. Kapitalizem je v osnovi nepravičen sistem. Vsako zagovarjanje in reševanje kapitalizma je neetično in nemoralno. Kljub temu lahko v takem svetu otroci odrastejo in se razvijejo v srečne ljudi. Ne povsod in ne vselej, toda to ne spremeni pomena in vrednosti zapisanega. Za razvoj otrok v srečne državljane pa ni pomembno, kakšnega spola so njihovi starši, ni pomembna njihova spolna naravnanost, temveč je predvsem pomembno, koliko ljubezni, sprejemanja, topline, razumevanja in podpiranja je med njimi. Prav ob tem pa se zaostri vprašanje o spolnih zlorabah otrok, nasilju nad njimi in sprenevedanju, zaradi česar nekateri vztrajno verjamejo, da so za srečo otrok in odraslih ljudi pomembni spolna naravnanost staršev, Božji načrt za vsakega otroka in Naravni zakoni, po katerih naj bi živeli.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4226
Preden začnemo govoriti, da ne živimo več v komunizmu, v katerem tako ali tako nikoli nismo živeli, in preden začnemo hvaliti tržni kapitalizem, v katerem tudi nikoli nismo živeli, saj sploh nikoli ni obstajal, je dobro vedeti vsaj tole: vsak dober oblastnik in gospodar bo svoje gospostvo brez sramu zavijal v mite, pripovedke, pravljice, ideološke stavke in podobno. Ne obstaja gola oblast, kot bi rekel Michael Parenti, in ne obstajajo oblastniki, ki zgolj vladajo nad rajo. Vselej jim namreč tudi pripovedujejo, jih nagovarjajo, jih zapeljujejo, jim ponujajo mite in druge pripovedke o naravi realnosti, družbe in medsebojnih odnosov. Prav zato je v njihovem interesu, da raja čim manj misli in da je čim bolj ubogljiva, saj hočejo misliti namesto nje, da je čim bolj prestrašena, negotova in brez samozavesti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4843
Danes zvečer imam predavanje z naslovom Kaj bi partizani storili danes?; to bo predavanje iz cikla z naslovom Hej, brigade!, ki ni nastal po naključju. Predavanje bom imel zato, ker je danes izjemno pomembno govoriti o naravi partizanskega bojevanja, ki je neposredno povezano z oblikovanjem sodobnega spektakelskega družbenega življenja, v katerem živijo srečni pripadniki elit in vse bolj nesrečni ostali ljudje, potopljeni v ocean podob o srečnem spektakelskem življenju, po katerem naj bi hrepeneli in tudi zares hrepenijo, zato si podobe s pomočjo pametnih naprav nenehno izmenjujejo, zaradi česar nastaja močan vtis, da so siljeni v poseben način vedenja, ki ga lahko opazujemo povsod in kadarkoli: nenehno se trudijo, da bi zabavali drug drugega in se silili k ustvarjanju vtisa, da so zadovoljni. Vtis je tako močan, da bode v oči in terja razmislek.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5142
O čem torej govori minister Mramor, ko samozavestno zatrjuje, da ne živimo več v komunizmu? Logično je tole. Če ne živimo v komunizmu, moramo živeti v nekem drugem sistemu, ki ga ne imenujemo komunizem; tu nastopi problem s poimenovanjem, saj je komunistična Kitajska najhitreje razvijajoča se kapitalistična država, a to ni tema tega razmisleka. Gospod Mramor nam tudi pove, v kakšnem sistemu živimo: živimo v sistemu tržnega kapitalizma, ki je, rečeno v ekonomskem žargonu, a self-correcting perpetual growth machine oziroma mašina, ki sproti popravlja samo sebe in nenehno raste. A kaj ta mašina v resnici dela? V resnici deli ljudi na ubogljivo večino in neverjetno bogato elito, med katero sodijo tudi razkošno plačani akademiki, pa naj bodo naravoslovci, ekonomisti ali humanisti. Ubogljiva večina živi v večnem strahu pred izgubo službe, če jo sploh ima, je tiho in ne protestira, elita pa razkazuje svoje bogastvo in ji soli pamet, češ da lahko v kapitalizmu vsakdo uspe, če le hoče. Vse zapisano pove minister na način, kot da smo vsi drugi zarukanci in tega ne vemo, čeprav je povedano zgolj zlizana fraza, ki ne pove ničesar in niti ne drži. Je torej to, kar pove, sploh res? Ve gospod Mramor, o čem govori? Poglejmo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4831
Neki pravljičar je pred mnogimi leti napisal svetovno uspešnico, knjigo o cesarjevih novih oblačilih, ki so bila tako čudna, skrivnostna in nenavadna, da jih kratko malo ni bilo mogoče videti. Poleg tega so bili ljudje okoli cesarja vzgojeni na zelo poseben, skrivnosten in nenavaden način, kar je pomenilo, da sicer niso ničesar videli, ker je bila nevrofiziologija njihovega centralnega živčnega sistema in posebnega sistema za gledanje taka, da zaradi odsotnosti oblačil na cesarjevem telesu preprosto niso mogli ničesar videti, tudi če bi hoteli kaj videti, vendar so kljub temu vsi po vrsti precej samozavestno zatrjevali, zdelo se je, kot da jih je nekdo začaral, da ima cesar na sebi prečudovita nova oblačila, kajti rečeno je bilo, da bo veljal za neumnega vsakdo, ki bi rekel, da je cesar nag; morda je bil glavni vzrok za začaranost prav tu. In ker nihče ni želel veljati za neumnega, kar je zelo razumljivo in zelo človeško, so vsi po vrsti vedno znova občudovali prekrasna in neobstoječa cesarjeva oblačila, svoje občudovanje pa so tudi glasno in javno izražali, kar pomeni, da so se vedli prav nasprotno od tega, kar je predlagal Immanuel Kant, ko je nekaj let pred francosko revolucijo meni nič tebi nič zapisal, da bi bilo nadvse dobro in v prid demokraciji, če bi ljudje več mislili in manj občudovali svoje gospodarje, obenem pa svoje misli tudi glasno in javno izražali. Narobe svet torej, saj sta danes pomembnejša od razmišljanja občudovanje in hvaljenje gospodarjev, pri čemer je zelo pomembno, kako so oblečeni.