Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4672
Ljudmila Novak je imela včeraj govor, ki je bil tak, kot predvidevajo učbeniki za PR. Pred zbranimi ljudmi je tudi poudarila, da je v Sloveniji življenje vse preveč neoliberalno in vse premalo krščansko. Politični govori seveda niso namenjeni argumentiranemu razpravljanju, temveč zavajanju in zapeljevanju ljudi, manipuliranju in krošnjarjenju, pa vendar je vredno razmisliti, kaj je gospa rekla. Kaj torej pomeni preveč neoliberalizma in premalo krščanstva?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5860
Bradate ženske bi morale biti dolgočasne, nezanimive in neopazne. Moški v mini krilcih bi morali biti neopaženi, če bi se sprehajali po ulicah, trgih ali nogometnih igriščih. Če bi živeli v normalnem svetu, bi moralo biti povsem vseeno, ali so geji poročeni ali ne, ali imajo lezbijke otroke ali jih nimajo, ali so dolgolasi ljudje moškega ali ženskega spola, dolgočasno bi moralo biti, če bi se ženske sprehajale naokrog v moških oblačilih, in enako dolgočasno bi moralo biti, če bi se moški sprehajali v najlonkah. Če bi zares mislili, da so ljudje drugačni in da je drugačnost v redu, bi moralo biti tako. Ker pa živimo v norem svetu, v katerem na primer zdravniki mirno leta dolgo pošiljajo paciente na oni svet, njihovi nadrejeni, skupaj z medicinskimi sestrami, pa se obnašajo, kot da tega sploh niso zaznali in da o vedenju zdravnika ne vedo absolutno ničesar, je neverjetno zanimivo, žgečkljivo, vznemirljivo in celo revolucionarno, če ima ženska brado in če bradate ženske zavzamejo Dunaj, kot so ga zavzele te dni.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4219
Marx je večkrat zelo jasno zapisal, da kapital potrebuje vse večjo produktivnost ter da vrednost ustvarjajo zgolj in samo delavci. V tej deželi pa okravateni gospodje, urejene gospe, pripadniki elite, ministri in politični prvaki, izvoljenci ljudstva, bogataši, razni delodajalci in drugi ljudje vedno znova vzklikajo in se pridušajo, da je delovna sila pri nas predraga, da so stroški dela previsoki, da so sindikati premočni in da naj država za božjo voljo že nekaj stori, da se bodo zadeve spremenile tako, kot predlagajo sami, saj najbolje vedo, kako naj bi zadevam stregli: delavci naj živijo od zraka, da ne bomo imeli stroškov z njimi, ustvarjajo naj vrednost, ki jim jo bomo pobrali, obenem pa naj postanejo boljši potrošniki, da si bo kapitalizem opomogel, saj je povpraševanje po dobrinah in blagu čisto premajhno. Medtem pa število revnih ljudi, ki delajo, imajo službo in vsak mesec preživijo na delovnih mestih malo manj kot dvesto ur, skokovito narašča, če o tem, kako kapitalistična kriza sesuva življenja vseh ljudi razen elit ter jim preprečuje, da bi si samoupravno prizadevali za skupno življenje v blagostanju in duhovnem bogastvu, ne pa za življenje v zategovanju pasu, nesmiselnem potrošništvu, nenehnem plačevanju stroškov zaradi norosti kapitalizma in poslušanju novoreka o tem, da lahko vsakdo uspe, če le hoče in ima močno voljo, sploh ne govorim.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4611
Nebuloze bolonjskega študija, neumnosti popularne znanosti, nihilizem družbe, ki nič več ne obstaja, kot je rekla ona sedaj že pokojna lady, pogoltnost neoliberalizma, pragmatičnost ideoloških praks, čustvena osiromašenost sodobnega človeka, intelektualna praznina potrošniškega življenja, izkoriščanje množične psihologije, zakon profitabilnosti, naivnost množic, tehnike manipuliranja, logika simulakrov in simulacij življenja se združujejo v enem samem simptomu, ki se prikazuje ljudem, zlasti ženskam, kot obljuba sanjskega življenja, raj na Zemlji, harmonija, notranja uravnoteženost, popolnost eksistence, egoizma, skrbi zase in osebnostnega razvoja.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4773
Ne vem, kako je sploh mogoče, da je kdo presenečen. Saj morda niti ni, a če bi bil, bi bilo to prvovrstno presenečenje. Dejstvo, da je Matjaž Kovačič hvaležen JJ-ju za izkazano zaupanje in podporo pri imenovanju na visok položaj v banki NKBM, je zelo preprosto, dokazuje pa, kar vemo že dolgo časa: da vrana pač ne izkljuje oči drugi vrani. Nič novega pod soncem. Pa vendar je na mestu razmislek. Ne gre namreč le za to, da je JJ človek, ki hoče imeti vse pod svojim nadzorom, tak pač je, temveč gre tudi za to, da sama logika nadzorovanja in kaznovanja, kot bi rekel Foucault, ne dopušča nobenega dvoma: v kapitalizmu ni demokracije, zato je sklicevanje nanjo cinično, patetično ali pa je izraz povsem izprijene manipulacije.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4422
Zgodba je vselej do pičice enaka. Nekdo se dokoplje do dokumenta, iz katerega je jasno razvidno, da je imel JJ prste vmes pri nečednem poslu. Dokument objavijo na televiziji, vsakdo ga lahko v miru prebere in razume, JJ pa se čez kratek čas oglasi in ga obširno komentira. Vselej, ampak res vselej, ga komentira na povsem enak način: dokument je lepljenka več dokumentov, je prevara, je dokaz političnega pogroma proti meni, je poskus, da bi me oblatili v javnosti. Navadni ljudje, ki spremljamo dogajanje, si lahko ob tem mislimo tole.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3774
Na prvi pogled se zdi, da revolucionarna dejavnost in notranji mir nimata nobene zveze. Še več. Številni so prepričani, da si povsem nasprotujeta: ljudje, ki dosežejo notranji mir, so kakor Buda, pogreznjeni v nirvano, in nobena stvar jih ne vznemiri. Revolucionarji so, prav nasprotno, živčni in večno vznemirjeni ljudje, pa še nasilni so. V resnici ljudje, tudi če tega ne vedo, želijo v življenju predvsem notranji mir, ki pa ga lahko dosežejo na en sam način: z revolucionarnim spreminjanjem (sebe). Vsi drugi poskusi prej ali slej klavrno končajo, ljudje pa ostajajo nezadovoljni. V nadaljevanju bom dokazal, da se ne motim.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4068
Prvi maj je še vedno praznik dela. O tem ne more biti nobenega resnega dvoma, tega dejstva ne more spremeniti nihče. In prav tako ne bi smelo biti nobenega dvoma, da so si ga izborili delavci za zelo visoko ceno. Prvi maj torej ni padel z neba in ni ga omogočil dogovor med socialnimi partnerji, ni nastal v konstruktivnem dialogu in nihče ga ni poklonil delavcem. Izborili so si ga z golimi rokami, pa tudi z orožjem, ker so vedeli, da je svet nepravičen, da niso več pripravljeni prenašati krivic in da namesto njih nihče ne bo rekel zdaj je pa res dovolj. Prav tako jim je bilo jasno, da v kapitalizmu ne obstaja zastonj kosilo, da nihče nikomur ničesar ne podari, če nima zadaj računice, ki mu pove, da se obdarovanje splača.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4090
Nekateri akademiki vedno znova poskrbijo za poglabljanje neproduktivnega razcepa med Slovenci in Slovenkami, zato se moramo vprašati, kakšne koristi imajo od tega. V njihovih izjavah je namreč nekaj destruktivnega in celo samouničevalnega, zato so morebitne začasne koristi prej ali slej paradoksne, nesmiselne in celo absurdne, kar zlasti pomeni, da dolgoročno sploh niso več to, kar so na začetku. Dimitrij Rupel je tako te dni samozavestno pripomnil, da je bilo osamosvajanje Slovenije pomembnejše od ustanavljanja Osvobodilne fronte. Klinični pristop k tej izjavi bomo pustili ob strani in se lotili njene teoretske analize, ki izhaja iz preprostega razmisleka o naravi tega, kar izražata nemški besedi Sinn in Unsinn. Slednjo prevajamo kot nesmisel, lahko pa celo kot neumnost in absurd.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4834
Gospa je oni dan na shodu v podporo JJ-ju preprosto in zelo odkrito v kamero rekla tole: če nam bo vladal Janša, bo vse v redu. Ni sicer povedala, kaj vse naj bi bilo v redu, je pa njena izjava vredna razmisleka, kajti izraža več, kot je gospa mislila, čeprav je izrekla besedico vse; po drugi strani pa ravno taista besedica pove vse, to pa obenem dokazuje tudi moč jezika in izgovorjenih besed. Pomembno je tudi, da je dodala tole: ne razumem, zakaj ljudje ne spregledajo in ne spoznajo, da bi bilo vse v redu, če bi nas vodil JJ. Razmislimo, kajti morda je mislila, da bi moral postati voditelj vseh državljanov in vseh državljank, ne zgolj nekaterih kot sedaj, in da bi bilo vse redu že zato, ker bi postal vodja; slednje dokazuje moč množične psihologije in pomen vodij za psihologijo posameznikov.