Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4064
Če bi politiki, ekonomisti, menedžerji in bankirji, lastniki Kapitala in njihovi podrepniki lahko uveljavili svojo voljo, bi se življenje vseh ljudi na tem svetu spremenilo v en sam velikanski biznis. Ljudje bi bili biznismeni, drug z drugim bi upravljali, kot se pač upravlja s kapitalom, vsakdo bi upravljal s samim seboj kot s kapitalom, vsi bi bili vlagatelji ali investitorji, vse bi zanimal samo profit in nič drugega, vsakdo bi tekmoval z vsakim drugim človekom in ga imel zgolj za tekmeca, ki ga je treba premagati na svobodnem trgu, glavna vrednota bi bila pohlep, ultimativni cilj v življenju vsakega človeka pa bi bil čim več nakopičenega kapitala. Nihče ne bi pojasnjeval takega sveta, saj bi vse zanimalo zgolj pragmatično, neposredno uporabno znanje, ali pa bi pojasnjevanje sveta prepustili kar ekonomistom, bankirjem in menedžerjem, misleč, da so prav ti ljudje poklicani, da pojasnijo pravo naravo sveta. Zopet je na mestu vzporednica s psihoanalizo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3923
Če danes zgolj mimogrede in čisto tiho omenite, da smo v Jugi živeli permanentno revolucijo, kot so jo imenovali, vas takoj polijejo z gnojnico ali pa vsaj pošteno ozmerjajo z nostalgičnim Jugo bedakom. Kaj bi potem naredili, če bi jim rekli, da je zares permanentna revolucija šele neoliberalni kapitalizem?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4708
Slovenija je vnovič zgodba o uspehu. To je nekaj dni nazaj pred svetovno javnostjo izrekel gospod Mramor, ki se na take zadeve mora spoznati, saj je ekonomist. Ali pa se tudi ne spozna, kajti uspeh posameznikov, ki tvorijo občestvo, in samega občestva, ni enoznačno določen s tem, kar lahko o njem povedo ekonomisti; življenje je veliko kompleksnejše, kot verjamejo. In le kdo bi danes še verjel pravljicam o uspehu? Slovenija je namreč enkrat že bila zgodba o uspehu. Sedaj naj bi bila ponovno. Od prejšnje zgodbe o uspehu nismo imeli ničesar, obenem so nam tajkuni, ki so sicer po večini v zaporih, veliko vzeli, tokratna zgodba o uspehu pa bo še bolj nora. Zakaj?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6174
JJ je pred nekaj dnevi uporabil izraz, zapisan v naslovu. Ni pomembno, kaj je mislil, ko ga je uporabil, pomembno je, da različni strokovnjaki, ki se domnevno spoznajo na politiko, javno komuniciranje in družbene procese, trdijo, da je tak način izražanja značilen za politike in da od njih pač ne moremo pričakovati česa bolj civiliziranega. Meni se ne zdi, da je problem JJ, saj od njega res ne moremo pričakovati drugačnega načina izražanja, ker je poln jeze, problematični se mi zdijo strokovnjaki, ki bi po definiciji morali znati povedati še kaj drugega kot zgolj to, kar sem zapisal. Seveda ne mislijo vsi enako, saj je to trivialno res, toda to ne spremeni bistveno pomena zapisanega. Francis Fukuyama je pred nekaj leti priobčil knjigo z naslovom The Origins of Political Order, ki nam je lahko v pomoč, ko razmišljamo o pomenu in vplivih političnega delovanja na ljudi in na politični red danes v tej deželi.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4271
Po včerajšnjem predavanju je pristopila gospa in mi rekla: včasih so nam farji prali glave samo enkrat tedensko, danes nam jih perejo 24/7. Popolnoma se strinjam z vami, sem odgovoril. Ko sem prišel domov, sem zvedel še za najnovejši podatek: v Sloveniji živi 410.000 ljudi z visokim tveganjem socialne izključenosti. Med njimi je 290.000 ljudi, ki ne zmorejo več plačevati niti položnic za osnovne življenjske stroške. Ne spomnim se, da bi kdaj v totalitarni Jugoslaviji kdo pribeležil primerljiv podatek. Nekateri pa ob tem lakonično pravijo, da bi morali dati ljudem občutek, da imajo prihodnost. Kaj pa, če bi raje zgradili svet, v katerem ne bi bilo treba nikomur dajati takega občutka, ker bi ga vsi že imeli?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3901
In morda bo človeštvu končno vendarle uspelo, da bo zares propadel. Vsakdanji zdravi razum kljub temu opazuje svet in prepoznava v njem pospešeno razvijanje vsega: znanosti, tehnologij, vzgoje, dobrin, permisivnosti, spolne svobode in sproščenosti, izobraževanja v družbah znanja, kritične misli. Zanj je svet iz dneva v dan vse bolj racionalen, vse bolj obvladljiv, vse bolj civiliziran, vse bolj prijazen, lep, dober, bogat, inteligenten, pameten in celo moder, poduhovljen. V taki perspektivi je znamenito Lacanovo poudarjanje, da je nezavedno strukturirano kot jezik, da torej ni podzemlje temačnih iracionalnih sil, ki obvladujejo uboga racionalna človeška bitja, bolj revolucionarno, kot je bilo takrat, ko je Lacan to izjavil. Danes je namreč mogoče dokazati, da je navidezno racionalni svet bolj iracionalen, kot je bilo nezavedno kadarkoli, in da je iracionalnost kapitalističnega sveta samouničujoča, čeprav jo zdravi razum prepoznava kot racionalnost, povezano s tem, kar je dobro, koristno, uporabno in navdihujoče. Ni naključje, da je te dni izšla knjiga z naslovom Unprecedented: Can Civilization Survive the CO2 Crisis; spisal jo je David Ray Griffin. Izšla je kajpak zato, da jo bo kdo prebral in se iz nje česa naučil – če je sploh še čas.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4353
Za razumevanje naših vsakdanjih življenj, za razumevanje našega vsakdanjega vedenja in delovanja je izjemno pomembno prepoznavanje iracionalnosti. Ne racionalnosti, kot spontano verjamejo ljudje, zlasti pa strokovnjaki, temveč iracionalnosti. Kaj to pomeni?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3987
Zakaj govoriti o veri v komunizem? Zakaj govoriti o zaupanju v ljudi, kakršen je bil Jezus Kristus? Je vse to sploh potrebno, ima kak smisel? Zakaj se človek ne bi zadovoljil s tem, da je potrošnik, da lahko prodaja in kupuje, se potešil z danim življenjem, v katerem mu ni hudega, če ni ravno rojen v Jemnu ali Siriji, in mirno preživel dni, ki so mu odmerjeni?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4382
Osupljivo dejstvo je, da se ljudje že stoletja sprašujejo, kako je mogoča vera v Jezusa, čeprav vedo o njem tako zelo malo. Zlasti ne vedo ničesar o tem, kar naj bi se dogajalo po njegovi smrti, saj naj bi vstal od mrtvih; če je sploh kdaj živel, seveda. Ljudje verjamejo, da se je nekaj dogajalo, njihova vera je včasih zelo močna, zastavlja pa se tudi vprašanje, zakaj danes tako malo ljudi verjame v komunizem, čeprav tudi o njem vedo zelo malo, obenem pa vedo, da je kapitalizem dober le za peščico ljudi. Obstaja zanimiv problem vere, ki je včasih velika, včasih pa je ni niti za vzorec.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4546
Pravijo, da se je Erjavec po zadnjih dogodkih, povezanih z obrambnim ministrom in z njegovim dolgim odstopanjem, bolj kot njegovi sotrpini okrepil na oblasti. A poglejmo najprej nekaj detajlov. V resnici je državni uslužbenec, okrepil pa se je tako, da je sprva pred kamerami izjavljal, da je za odstop ministra Vebra, potem je pred istimi kamerami izjavljal, da je proti, na koncu pa je rekel, da bo upošteval argumente, kot da je znanstvenik. Erjavec seveda ni znanstvenik, odstopanje ministra ni znanstveni proces, obračanje plašča po vetru pa je zagotovo moralno sporno. In tak človek naj bi bil dober državni uslužbenec, za katerega naj bi navijali, da bi imel čim več moči v svojih rokah?