Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5099
Tina Maze ni zmagala na zadnji tekmi. Ni zmagala niti na predzadnji. Ni naredila prevala, stoje na glavi in ni stopila na stopničke. Pravzaprav je bila zelo daleč od kakih stopničk. In te so zelo pomembne. So kapitalistična ikona. So simbol in so označevalec. Četrti tekmovalec namreč ni pomemben. Tega nihče ne pozna in se ga nihče ne spominja, tudi če ga je za hip poznal. Ljudje zato navijajo, da bi bila Tina Maze vsaj tretja. Da bi stala na stopničkah. Potem bi bili zadovoljni in bi se dobro počutili. Bili bi celo srečni, čeprav nimajo ničesar z njenimi dosežki. Za trenutek, za hip bi se jim mistično zazdelo, da so nekako povezani z njo in da je njen dosežek tudi njihov, čeprav ni; ljudje so polni vraževerja. Dobro je zato, da tokrat Tina ni stala na tistih stopničkah. Dokazala je namreč, da je človeško bitje. Dokazala je, da ni stroj. Ni se oddolžila navijačem s stopničkami. Tina Maze jim je bila očitno dolžna, če verjamemo poročevalcem s tekem. Kdor je dolžan, se lahko oddolži ali pa se ne oddolži; to je med Slovenci zelo pomembno. Gledalci in navijači so zahtevni in potrebujejo hladen tuš. V resnici hočejo spektakle, da potešijo svoje egoistične potrebe. Večini je za sodobne gladiatorje, ki nastopajo v spektakelskih arenah, povsem vseeno. Ko se upokojijo, jih pač zamenjajo drugi, za katere navijači vnovič navijajo. Utelešajo ideal nore tekmovalnosti, nad katerim so domnevno navdušeni celo ekonomisti, vsekakor pa so nad njim navdušeni bankirji in menedžerji. In kaj ima z vsem tem Karl Marx? Vse.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 7244
V stari totalitarni Jugi so nekatere zadeve zelo delovale in so bile učinkovite ter navadnim ljudem v prid, zato so bile tudi razlike v premoženjih majhne, pohlepa pa je bilo malo. Takrat denar zares ni bil pomemben in nihče se ni razkazoval oziroma bahal z njim, ker je bilo jasno, da najpomembnejše stvari v življenju nimajo nobene zveze z denarjem. Razvijanje ljudi in družbe je bilo povezano s povsem drugimi mehanizmi, kot so banke, denar, borze, korporacije, tajkuni, kapitalisti; optimizma je bilo veliko. Leta 1981 je na primer prišel na filmska platna film Sjećaš li se Dolly Bell, ki ga je režiral sloviti Emir Kusturica. V filmu slišimo znameniti stavek Svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem, ki je postal v trenutku pomemben del kulture našega vsakdana. Toda nismo bili neumni, zato smo ga vzeli cum grano salis, kajti prav v tistem času je umrl tovariš Tito. Danes so družbene razmere slabše, kajti zahteve po nenehni rasti so neživljenjske, sterilne, mehanske, naddoločene pa so z avtoritarnimi potrebami bančnikov, kapitalistov in piarovcev, medtem ko so navadni ljudje vse bolj le še gole številke. In zares pravi totalitarizem nas šele čaka.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4308
Slišalo se bo čudno in paradoksno, pa vendar si je treba vzeti čas in dobro premisliti, kar bom zapisal, saj je pomembno za vse nas, zlasti pa je pomembno za razumevanje bodočnosti. Začel sem brati knjigo z naslovom The Extreme Centre: A Warning, ki jo je spisal britanski filmski režiser, pisec in urednik New Left Review,Tariq Ali. Osnovna zamisel njegovega tokratnega dela je tale: ko gredo ljudje v teh časih v demokratičnih občestvih na volitve, je izid vselej enak: zmagajo pripadniki ekstremnega centra. Zase pravijo, da so v centru, ker morajo tako reči, da se ljudje ne bi preveč vznemirjali, pravijo tudi, da so levosredinski ali desnosredinski, v resnici pa so ekstremisti, le da se tega niti ne zavedajo; prav zato jim moramo pomagati do vpogleda v lastno početje. Kako zapisano trditev tudi dokazati?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5007
Zastopniki najmočnejših evropskih institucij te dni samozavestno, arogantno, zastrašujoče pokroviteljsko in vzvišeno sprašujejo, ali Grčija sploh ve, kaj hoče. Spraševanje je seveda simptomatično, kaže pa tudi na veliko stisko teh, ki zastavljajo vprašanje. Po dolgem času se namreč dogaja nekaj, kar jim resnično naganja strah v kosti. Njihovo vedenje oziroma odzivanje je zato predvidljivo in natančno določeno, le da tega ne vedo. Pojdimo po vrsti, saj vsak simptom terja natančno analizo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4139
Te dni berem dve knjigi. Prva ima naslov Déjà Vu and the End of History, pod njo pa je podpisan italijanski filozof Paolo Virno; druga ima naslov Heroes: Mass Murder and Suicide, njen avtor je italijanski marksistični teoretik Franco 'Bifo' Berardi. Knjigi ponujata izjemen in zelo močan teoretski besednjak, s katerim se lahko lotimo sodobne kapitalistične blaznosti iz zornega kota, ki je sicer tuj zlasti ekonomistom in politikom, pa tudi vsem drugim ljudem.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5779
V roke mi je prišla fenomenalna knjiga: Nine Talmudic Readings. Avtor besedil je Emmanuel Levinas, Annette Aronowicz pa jih je zbrala, uredila in prevedla v angleščino. Dvomim, da jo bo prebral Miro Cerar, za gospoda Erjavca pa dam roko v ogenj, da je ne bo. Tudi Ljudmila se je ne bo lotila. Nimam dokazov za svoje trditve, a tako čutim, saj že nekaj časa kot aktivni in odgovorni državljan, zavezan načelom demokracije, o katerih sem pisal pred kratkim, preučujem njihove besede, geste, njihovo vedenje in delovanje. Občutek je pomemben zlasti v teh dneh, ko nam je postalo jasno, vsaj upam, da je res tako, da če ne bi bilo mednarodne skupine raziskovalnih novinarjev, morda nikoli ne bi izvedeli, kako banke po svetu perejo denar pripadnikov elit in kam odtekajo milijarde evrov. Ni namreč računati, da bi to, kar so odkrili pogumni posamezniki, storile vlade, saj je sprenevedanje tako rekoč nujni sestavni del vedenja vsakega zastopnika oblasti. Nemogoče si je tudi predstavljati, da bi na primer slovenska vlada razkrila vse nepravilnosti, zaradi katerih država in z njo državljani vsako leto izgubijo težke milijone evrov. Obenem pa si zlahka predstavljamo, da deluje po načelu ugodja in jemlje navadnim državljanom ter jim obenem pridiga, naj bodo še bolj pridni in naj imajo še več vrednot. V resnici mi gre na bruhanje, ko jih poslušam, gledati jih pa tako ali tako že dolgo ne morem.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4286
Michèle Barrett in Mary McIntosh sta podpisani pod klasično knjigo z naslovom The Anti-social Family, ki je te dni vnovič izšla pri založbi Verso. Eden temeljnih poudarkov avtoric je, da ne smemo prehitro nasedati ideološkim izjavam, ki na žalost še vedno uspevajo ustvarjati vtis, da vsi ljudje živijo v nuklearnih ali, po slovensko, jedrnih družinah. Empirično to kratko malo ni res. Drugi poudarek pa je nemara še pomembnejši: v obdobju izginjanje družine je dobro spregovoriti o družinskem značaju samih neoliberalnih občestev, v katerih živimo. Poudariti velja še tole: bolj ko vlade sekajo in klestijo po javnem sektorju, večji so pritiski na ženske, da skrbijo za otroke, invalide, bolne in ostarele. Ali po domače: neoliberalna blaznost je umetna tvorba, ki sili ljudi, zlasti ženske, da se obnašajo vse bolj naravno, kajti zastopniki te blaznosti skušajo prepričati vse druge ljudi, da si sodobna država ne more privoščiti tega in tistega, pa onega in sploh vsega, kar ni neposredno profitabilno. Cinizem je več kot očiten: ženske delavke so preveč dragocene, zato se zanje tepejo predstavniki vseh korporacij, vključno s cerkveno. Vsi po malem seveda računajo na žensko naravo, ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da je bila ena najbolj glasnih zagovornic tradicionalnih vrednot, jedrne družine, družinskih vrednot in ženskih delavk prav – Železna lady. Na drugi strani oceana jo je z vsemi štirimi podpiral oni kavboj, ki je postal predsednik, kako se je že pisal? …
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5408
Vsak otrok, ki se lahko nauči voziti bicikel, se lahko tudi pouči o naravi orgazma in kako poskrbeti zanj.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5465
Arktika se segreva hitreje kot kateri koli drugi del Zemlje, zato je na mestu, da podjetniki začnejo vlagati denar v nove projekte, s katerimi bodo to dejstvo obrnili sebi v prid. Citiram: On February 5, 2015, surface temperatures over a large part of the Arctic Ocean were more than 20°C (36°F) warmer compared to what they were from 1985 to 1996. Naši politiki, ki niso podjetniki in niso podjetni, pa se še naprej prepirajo, ali bi v šole vpeljali še več vrednot, jutranje molitve in domoljubja. Imajo celo prav in bi morali res vpeljati molitev, a ne za domovino, temveč za celotno človeštvo, kajti čisto mogoče je, da nas reši res lahko samo še bog.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4102
Na začetku je bila demokracija.