Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5140
Ko so ministra za finance, gospoda Mramorja, te dni povprašali, od kod njegovi bajni zaslužki, do katerih se je dokopal ob redni plači v službici, ki jo mora po zakonu opravljati osem ur vsak delovni dan, je mirno odgovoril, da danes živimo v tržnem kapitalizmu, ne pa v komunizmu, v katerem so bili vsi ljudje enaki. Njegov lakonični odgovor bi lahko razumeli takole: kaj me sploh tako butasto sprašujete, kajti danes smo nekateri privilegirani, saj ne moremo biti vsi enaki. Potem je še rekel, da je bil odstop ministrice za šolstvo, ki je tudi bajno služila s honorarji, slab signal. Ni sicer povedal, komu je signal namenjen, a najbrž že ve, za koga je slab.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 8800
Ljudje me te dni vidno zgroženi sprašujejo, kako je vendar mogoče, da tudi ugledni profesorji, kritični družboslovci in celo prislovično skromni humanistični intelektualci služijo tako gigantske honorarje, kot smo izvedeli te dni. Vsakomur posebej sem rekel, da bom o tem napisal kolumno, da ne bom stokrat razlagal. Torej.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 7949
V šolstvu je treba zelo varčevati. Tako so se odločili oni zgoraj. In pridno varčujemo, obenem pa se počutimo kot zločinci, ker nam nenehno pravijo, da javni sektor zgolj vleče denar in nič ne dela, da smo torej nekakšni neproduktivni zajedavci družbe. Vsakomur je torej jasno, da je varčevanje nujno potrebno, čeprav jim je obenem jasno tudi to, da družba znanja potrebuje vrhunsko šolane ljudi, ki bodo dodajali vrednost. Ne razumem čisto dobro, a najbrž vedo, kaj govorijo. Kdo bo torej šolal tak kader, ki bo dodajal vrednost, če pa šolniki nič ne delajo?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4879
Jean Baudrillard, o čigar delu nameravam obsežno spregovoriti na Radiu študent jutri (4. marec 2015) o polnoči, je v glavnem pozabljen, kolikor ga je v teh krajih sploh kdo poznal in študiral. Prebral sem čisto vsa njegova dela, vključno z zadnjimi predavanji, ki jih je imel v letih pred smrtjo. In morda je eden njegovih najbolj prepričljivih razmislekov tisti, ki govori o posebnem prehodu v načinu življenja sodobnih ljudi, o katerem želim razmišljati že sedaj in tukaj.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4466
Kolega mi je poslal fotografijo polbelega kruha, ki se imenuje TITO. Spečen je bil pred nekaj dnevi, na deklaraciji pa piše tole: ko je ljudem vladal tovariš Tito, se ni smelo varati potrošnikov, zato ni bilo dovoljeno peči črnega oziroma barvanega kruha. Zapovedana je bila peka polbelega kruha, ker so morali skrbeti za zdravje državljanov. Ta kruh je spečen po takratnih standardih. Pa danes?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3771
Velikokrat sem že rekel in zapisal, da so ljudje pogosto zgolj vraževerni, neartikulirano skeptični dežurni kritiki in zavedeni dvomljivci ali pa se jim preprosto ne ljubi misliti. V tej perspektivi je zelo produktivno razmisliti, zakaj se univerzitetno izobraženi ljudje še vedno držijo Božjih načrtov in zakaj se tako malo izšolanih ljudi loti kakega problema z logiko, čeprav imajo na voljo dovolj znanja, podatkov, informacij in Wikipedijo. Naj to demonstriram na primeru globalnega segrevanja Zemlje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4895
Janez Janša dobil boj s protikorupcijsko komisijo. Tako piše v medijih. Pa je to sploh lahko res? Vprašanje je namreč, za kakšen boj naj bi sploh šlo. Janez Janša je preveč pomemben človek za Slovenijo, da bi vse skupaj odpravili z zamahom roke, mimogrede ugotovili, da je šlo za procesno napakico in lakonično dodali, da je nekemu državljanu končno uspelo v spopadu s sodnimi mlini. Janša je izjemno pomemben človek, kar obenem pomeni, da je zelo močan. In morda je pri vsem tem najpomembnejše natanko to, kako uporablja besednjak, kaj govori, kdaj kaj reče, kako reče in kako vpliva na dogodke v Sloveniji. JJ namreč bije boj za Slovenijo, ne le zase. Za kakšno Slovenijo torej, saj bi bili lahko nad njegovim bojem celo navdušeni?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6322
Nekateri Slovenci so resno prepričani, da se Slovenci jemljemo preresno, kar naj bi pomenilo, da se slabo počutimo. Drugi dodajajo, da se zaradi prevelike resnosti tudi preveč zapijamo, delamo samomore, se pogrezamo v depresijo, se vdajamo malodušju in se vse pogosteje pobijamo med seboj. Toda tako razmišljanje je – premalo resno. In skoraj nikoli ne slišim ničesar o tem, da bi se ljudje jemali – premalo resno. Vedno znova poslušam, da je resen problem, če preveč bereš, preveč razmišljaš, preveč obremenjuješ možgane, preveč resno jemlješ življenje, preveč časa posvečaš resnim zadevam, preveč resno jemlješ obljube, dogovore, pravile, zakone. Zdi se, da je problem, če se jemlješ resno, če življenje jemlješ resno, če druge ljudi jemlješ resno, če vrednote jemlješ resno, če se držiš dane besede, če se držiš rokov, moralnih zapovedi, etičnega imperativa. Nenavadno.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5079
Kristjani ne morejo biti tiho, pravijo, ker Združena levica predlaga pritlehni predlog spremembe zakona o zakonski zvezi. Ker ne morejo biti tiho, širijo svoja mnenja, do teh pa imajo seveda vso pravico, saj jo ima v demokratični družbi vsakdo. Pravica do mnenja pa še ne pomeni pravice do neumnosti. Poglejmo zato, ali znajo razmišljati, kajti pripovedovati mnenja ni isto kot razmišljati. Tako kot vedno je dobro pred tem prebrati kako dobro knjigo, da človek ne trosi preveč neumnosti okoli sebe. Tokrat predlagam klasično delo, pod katerega se je podpisal Robin Fox: Kinship and Marriage.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3928
Tina Maze torej ni popolna. Tudi bankirji niso popolni; morda bomo morali prav zato še enkrat dokapitalizirati banke. Noben kapitalist ni popoln, zato moramo nenehno popravljati škodo, ki jo povzročajo – na primer delavcem, naravi in planetu. Pravzaprav nihče ni popoln. Politiki niso popolni. Ekonomisti niso popolni. Celo vreme ni popolno. Kapitalizem ni popoln. Morda nas politiki in ekonomisti prav zato vsak dan pozivajo, naj – zaupamo v kapitalizem. Obnašajo se kot laični psihologi, ki so slišali nekaj o pozitivni psihologiji, o dopaminu in o tem, da je treba gledati na zadeve pozivno, da je treba vselej upati na najboljše, da se je treba na ljudi vselej naslavljati spodbudno in z nasmehom na licu. Ne zanima jih, kako vse skupaj v resnici deluje, a saj tudi sami zgolj – zaupajo. Torej zaupajo, da bodo zaupali tudi vsi drugi. Ali ne bi morala imeti v današnjem svetu ključno vlogo znanost?