Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Podrobnosti
Zadetkov: 5663

Knjigo na primer zakurimo tako, da jo polijemo z vnetljivo tekočino, pritaknemo vžigalico, nato pa preprosto počakamo, da zgori, saj ni iz železa. Na koncu se lahko tudi prepričamo, da je res zgorela, in sicer tako, da pobrskamo po ostankih knjige, da bi ugotovili, kako je z materijo in z atomi, iz katerih je bila narejena. Oni dan so nekaj podobnega skušali narediti s precej debelo in zelo kakovostno narejeno knjigo, ki jo je moral nekdo kupiti, saj ni zastonj. Zaman so se trudili in trudili, saj je bilo očitno, da ne bodo mogli zažgati niti ene same uboge papirnate knjige. Videti je bilo, kot da ne vedo, kako zakuriti knjigo, kar je res nenavadno, saj to ve vsakdo, na trenutke pa se je tudi zdelo, da je sama knjiga zares iz železa ali pa je celo začarana in se jim upira ter obenem dokazuje, kako ubogi v duhu so. Nazadnje so jo odvrgli v koš, kamor sicer mečemo smeti, ker kratko malo niso vedeli, kaj naj še storijo z njo.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3272

Najvidnejši predstavnik vlade te dni zatrjuje, da referendumski izid ne pomeni nezaupnice vlade. Zlahka ugotovimo, kako pristopa k razlaganju rezultatov. Te je namreč mogoče razlagati na več načinov. Ne zaradi interesov posameznikov, temveč zato, ker je podatke in dejstva tudi sicer pogosto mogoče razlagati na več različnih načinov. Če se torej bojiš interpretacije ali razlage, zatrjuješ nasprotno od nje. Razlika je pomembna: zatrjevanje ni isto kot razlaganje. Je pa naporno živeti z ljudmi, ki se vedno znova bojijo interpretacij realnosti in ne vedo, da je razlag skoraj vedno več kot ena sama.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4324

Si videl, da so ta črni zmagali, ha! Sem ti rekel, je dejal takoj v ponedeljek zjutraj znanec, kot da se je uresničilo nekaj, kar se je preprosto moralo uresničiti, in nekaj, kar prispeva k njegovi življenjski radosti in odpira nova obzorja veselega življenja. Potem je na hitro dodal: Njim se ne smeš zameriti. Ali so maščevalni, ali kaj, sem ga vprašal, saj sem že vedel, da so zmagali. Malo se je zmedel, potem pa dodal, kot da je to najbolj običajna stvar na tem svetu, da korporacija že ve, kako streči stvarem, saj zato je pa že skoraj dva tisoč let na oblasti. Ni mi bilo čisto jasno, kaj je hotel povedati, saj Cerkev že dolgo ni na oblasti. Ali niso trdili, da so za otroke, sem skušal bolj produktivno nadaljevati pogovor. Seveda, za otroke gre, je ponovil. Hm, hm. Če jim gre res za otroke, zakaj ničesar ne storijo za otroke iz družin alkoholikov, ki jih je v Sloveniji vsaj nekaj sto tisoč? Kako lahko mirno prenašajo trpljenje otrok, ki odraščajo in potrebujejo miren dom oziroma srečno družino, vsak dan pa trpijo zaradi alkohola, ki ga vase zliva oče ali mati ali pa kar oba? Ali bi ti želel živeti pod isto streho z alkoholikom? Ni se odzval, zato sem nadaljeval. Kaj pa nameravajo storiti s pedofili, ki pohabljajo otroke, saj je po podatkih v Sloveniji nekaj sto tisoč otrok, ki so bili spolno zlorabljeni? In kaj bodo storili, da v Sloveniji ne bo 400 000 lačnih ljudi, med katerimi so številni starši, ki ne morejo svojim otrokom zagotoviti niti toplega obroka na dan? Zabil sem še zadnji žebelj v krsto: kaj pa nameravajo storiti s četrtino Slovencev in Slovenk, ki živi dnevno na antidepresivih in anksiolitikih, kar pomeni, da so depresivni in živčni? Še več tišine.

4 komentarjev

Podrobnosti
Zadetkov: 3183

Jutri imam v Ljubljani predavanje iz serije Filozofija za današnji čas. Govoril bom o Kantovi teoriji etike in o Spinozovi teoriji želje, zanimalo pa me bo zlasti, kaj lahko storijo ljudje, da bodo njihova življenja bolj pristna in bolj v skladu s tem, o čemer sta razmišljala velika filozofa. Še natančneje: razmišljal bom o Lacanovem poudarjanju, da se človek nikakor ne bi smel odreči svoji želji in da je morebitno odrekanje v nasprotju z etičnim imperativom, kar pomeni, da nasprotuje dobremu. Lacanovo razmišljanje namreč natanko poveže Kantove zamisli o maksimi moralnega zakona in Spinozove zamisli o tem, kar imenuje filozof conatus, ki pomeni začeti nekaj (na novo). Kako torej začeti na novo? To je temeljno vprašanje mojega jutrišnjega posega, obenem pa je tudi vprašanje, ki je v samem jedru življenja in je njegova esenca.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3457

Immanuel Wallerstein v knjigi z naslovom Historical Capitalism with Capitalist Civilization uvodoma poudari, da živimo v kapitalističnem svetu, v katerem je absolutno nujno, da so lastniki presežne vrednosti in profitov razumna bitja; ni pa nujno, da so razumna bitja lastniki profitov. Kot taka iščejo razumne priložnosti za vlaganje. Super. Manj super pa je, da je celotni proces narejen tako, da se ves sistem, kapitalizem namreč, nenehno obnavlja. Obnavljanje sistema pa pomeni, da se sčasom čisto vse, kar se dogaja v občestvih, podreja samemu obnavljanju, saj se sistem tudi širi oziroma globalizira in zajema vse razsežnosti človeških eksistenc. Wallerstein uporablja besedo inkluzija, kar pomeni, da se čisto vse, kar imajo ljudje med seboj (commodification of everything), vključuje v reproduciranje sistema. Drugače rečeno: tudi ljudi je treba producirati in reproducirati, da bodo maksimalno vključeni v sistem tako, kot terjajo reprodukcijski procesi, saj drugače niso dovolj učinkoviti. Sem sodi tudi upravljanje s človeškimi željami, ne le z razumom.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4266

Pred kratkim je vnovič izšla knjiga z naslovom Propaganda and the Public Mind, prinaša pa pogovore, ki sta jih imela skozi daljše časovno obdobje David Barsamian in Noam Chomsky. Slednji uvodoma piše: bistveni dejavniki uspešnega aktivizma so obenem tudi dejavniki produktivnega in samoizpolnjujočega življenja – solidarnost, medsebojna pomoč, sočutje. David Barsamian pa nas bralce takoj na začetku knjige spomni na besede, ki jih je izrekel Chomsky že pred leti: nobenega interesa nimam, da bi prepričeval ljudi; raje vidim, da se prepričajo sami. Koordinate so zares dobre: kar je dobro za anarhiste, politične aktiviste in za samo občestvo (solidarnost, sočutje, medsebojna pomoč), je dobro tudi za posameznike; ljudje, ki mislijo, prej ali slej postanejo anarhisti, anarhizem pa je dober za občestvo. In Noam Chomsky v razgovoru, ki je bil objavljen leta 1995 pod naslovom Anarchism, Marxism & Hope for the Future, natanko pove, kaj je anarhizem in zakaj se je treba z vsemi močmi zavzemati zanj.

3 komentarji

Podrobnosti
Zadetkov: 3468

JJ in njegovi so zopet na prvih straneh časopisov. Prvak spada med tiste politike, ki so že četrt stoletja vedno znova na prvih straneh. Včasih se zdi, da je za kakega človeka zelo pomembno, da je vedno znova na prvih straneh. In zakaj, čemu je na prvih straneh? Ker je računsko sodišče, prištejemo pa lahko še policijo in raziskovalce, prepričano, da so upravljavci DUTB resno oškodovali državno premoženje. Seveda so ga lahko oškodovali zgolj ljudje z imeni in priimki. Nekateri spadajo v politične stranke in so se znašli na robu zakona. Po lastni svobodni volji, bi smeli pripomniti. Živijo tudi politiki in drugi ljudje, ki se vedno znova znajdejo na robu zakona ter preživijo veliko časa po sodiščih. Je v tem kaj nenavadnega?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3634

Ves svet naj bi se radostil, ker so na podnebni konferenci v Parizu te dni končno sprejeli sklepni dokument, v katerem je jasno zapisano, da se svet ne bo segrel za več kot 2 stopinji Celzija do konca stoletja, ker so se najmočnejši, najpomembnejši in najvplivnejši politiki tega sveta soglasno tako odločili. V resnici ni niti enega samega razloga za veselje, obstaja pa množica razlogov za zaskrbljenost, ki se jih taisti politiki najverjetneje niti ne zavedajo, saj jih znanost ne zanima dovolj.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4486

Idiota je latinska beseda za šušmarja in nevedneža. In za oblastna razmerja ni boljšega, kot so nevedneži oziroma naivneži in šušmarji. Manj ko vedo, bolj zadovoljna je oblast in bolj tekoče, nemoteno deluje; to pa še ne pomeni, da ne vedo ničesar. Ne, idioti vedo zelo veliko in imajo v glavah veliko podatkov, da so včasih videti kot enciklopedije na dveh nogah. Oblast je v sodobnih občestvih prek svojih zastopnikov, tudi intelektualcev, da ne bo pomote, načelno za svobodo izražanja in za miroljubno sobivanje ljudi v različnosti. Bržčas ne obstaja oblastni nevednež ali šušmar, ki bi v javnosti hotel ali upal reči, da ni za svobodo izražanja in za skupno demokratično bivanje različnih ljudi. Toda sočasno se vendarle krepi homofobično razmišljanje, krepi se odpor do tujcev, zlasti do beguncev, postavljajo bodeče žice in zapirajo meje. Navadni državljan ima morda vtis, da se dogaja nekaj kontradiktornega, da so univerzalne vrednote sodobnega civiliziranega življenja pod udarom neumnega desničarskega in skrajno desnega diskurza nestrpnosti, ksenofobije, homofobije, seksizma in izključevanja, toda natančnejša analiza pokaže, da ni čisto tako. Kaj se torej dogaja?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 10217

Včeraj je potekalo na nacionalni televiziji množično soočenje teh, ki so za vse družine, in onih, ki so sicer tudi za družine, ampak so obenem proti nekaterim družinam. Pred slovensko javnostjo se je razgalila vsa kognitivna in intelektualna revščina medijem znanega psihoanalitika, krščanskega socialnega delavca, psihoterapevta in ženske, ki dela doktorat iz teorije spolov ter zatrjuje, da so si spole preprosto izmislili levičarji, kar je zvenelo približno tako, kot če bi kdo trdil, da si je Newton kratko malo izmislil gravitacijske zakone ter da Kopernik nekega popoldneva ni imel drugega dela, kot da je iz čiste domišljije kljub inkviziciji, ki je v tistih časih kurila nedolžne ljudi pri živem telesu, potegnil trditev, da Zemlja kroži okoli matične zvezde, če odštejem jecljajoče mladce in mladenke, ki niso navajeni artikulirano govoriti, še manj pa nastopati v javnosti, in jih je bilo res težko poslušati, nasmihali pa so se celo njihovi sotrpini. Nastopali so tudi politiki, ki seveda nimajo ničesar proti socialnim pravicam homoseksualcev, saj kateri idiot bo pa rekel pred kamerami, da ima kaj proti komu, pa ljudje, ki so trdili, da se spoznajo na otroke in naravo njihovih hrepenenj po očetu in materi, navidezni strokovnjaki, ki vztrajno trdijo, da sta za rojevanje otrok tudi v letu 2015 potrebna moški in ženska, kot da že nekaj časa ne obstaja kloniranje, zlasti pa sta bili glasni množica, ki ve, kaj so moralne dolžnosti levičarjev, kakšne so na splošno moralne odgovornosti odraslih, čeprav ni bilo videti, da je prebrala eno samo resno razpravo o morali in etiki, ter množica, ki prav tako ve, kaj je normalna želja, pa ni znala podati enega samega argumenta, s katerim bi dokazala, da vsaj za silo razume sintagmo normalna želja, poleg tega pa še množica, ki je hotela prepričati javnost, da natanko ve, kaj je sreča, kakšna je večina ljudi v tej deželi, kako bi morala živeti in kako bi se morala vesti. In čisto na koncu velja omeniti še hormonske motilce, ki so bojda naredili štalo v človeških občestvih, pa še obvezno teorijo zarote, ki črpa energijo iz idej o homoseksualnem lobiju, ki hoče uničiti družine in kar celo družbo, ki je sicer po božjem načrtu naklonjena srečnim posameznikom in srečnim družinam, a seveda ne vsem, pač pa samo naravnim, izbranim, božjim. Pozabiti ne smemo niti na zamisli o božjih otrocih, naravni družini, zdravi spolnosti in čisto nazadnje na nasvet, naj ljudje preberejo evangelije. Ne, ne gre za ponovitev oddaje iz srednjega veka, na primer iz dvanajstega stoletja, temveč gre za oddajo iz decembra leta 2015.

3 komentarji