Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

“Na koncu naše poti se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, temveč tišine naših prijateljev.” Martin Luther King

Bolj ko zapiramo svoje meje, bolj se zapirajo naša srca oziroma: bolj, ko se zapirajo naša srca, bolj zapiramo svoje meje. Želimo se obraniti pred svetom revščine in trpljenja. Kot da je mogoče ohraniti naš mali, “neokrnjeni raj” in živeti srečno, samozadovoljno življenje. A svet tam zunaj je tudi naš svet. Od zunaj prihajajo dobrine; od zunaj prihaja zrak, ki ga dihamo. Zunaj so ljudje, kot smo mi.

Kdor si želi vsaj približno razumeti današnji finančni sistem, si mora vsekakor ogledati izjemni film Velika poteza (The Big Short), ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici Michaella Lewisa. Film razkriva ozadje finančne krize iz leta 2008, ki še zdaleč ni končana. Še več: ukrepi za reševanje bank niso spremenili globalnega finančnega sistema, temveč so ga ohranili takšnega, kot je bil pred krizo.

“Gospodje, moram vam povedati, da je situacija v svetu zelo resna. To bi moralo biti jasno vsem inteligentnim ljudem. Težava je v tem, da je problem tako zelo kompleksen in da so številna dejstva, ki so bila predstavljena javnosti prek tiska in radia za povprečnega človeka preveč zahtevna, da bi lahko jasno ocenil situacijo. Ljudje te države so oddaljeni od prizadetih predelov planeta, zato jim je težko razumeti stanje in reakcije dolgo trpečih ljudi ter reakcije njihovih vlad v povezavi z našimi prizadevanji za promocijo miru v svetu.”

“Približuje se novo stoletje in z njim obeti za novo civilizacijo. Mar ne bi začeli s polaganjem temeljev za novo skupnost z razumnimi odnosi med vsemi ljudmi in državami ter izgradili svet, v katerem bi prevladale medsebojna delitev dobrin, pravičnost, svoboda in mir.” (Willy Brandt, 1983)

“Moja deklica … Ni takšna kot vse … Ko bo zrasla, me bo vprašala: “Zakaj nisem takšna?” Ko se je rodila … Ni bila otrok, temveč živa vrečica, zašita z vseh strani; niti ene odprtine ni bilo, videle so se le očke. V zdravstveni kartoteki piše: “deklica, rojena s številnimi kompleksnimi patologijami: aplazija anusa, aplazija vagine, aplazija leve ledvice…” Tako se sliši v znanstvenem jeziku, v navadnem pa: brez ritke, brez lulike, ena ledvička … Naslednji dan sem jo odnesla na operacijo, na drugi dan njenega življenja …” (str. 109)

Čeprav je zunaj prava zima, z nizkimi temperaturami, so se medvedje prebudili. A ne mislimo na prave medvede, ti so še vedno sredi pravega zimskega spanca. Medved (bear) in bik (bull) sta izraza, ki jih uporabljajo na borznih trgih. Ko gre borzam dobro, ko vlada optimizem, ko borzni indeksi rastejo, se uporablja izraz bikovski trend ali bikovski trg (bull market), kajti bik se svojega nasprotnika loti z dvigom rogov navzgor (simbol rasti), medtem ko medved udarja navzdol. Običajno se o medvedjem trgu govori, ko se borzni indeksi v določenem obdobju znižajo za več kot 20 %.

Čas je, da končno sprejmemo dejstvo, da je zdajšnji ekonomski sistem že propadel. Smo sredi borznega zloma, ki bo do temeljev zatresel svet. Praktično nemogoče je predvideti dogajanje v naslednjih mesecih, tednih ali celo dnevih, nekaj pa nam mora biti nedvomno jasno: poti nazaj ni več.

Vse, kar je potrebno za zmago zla, je, da dobri ljudje ne storijo ničesar. (Edmund Burke)

„Sistem, ki ga krivimo za stanje v svetu, smo MI VSI.” (Mohammed Mesbahi)

Borzni zlom o katerem smo že večkrat pisali, se odvija pred našimi očmi. Politiki so spet presenečeni in panični. Dogodki jih vedno znova presenetijo. So verjeli, da je kriza rešena? Morda imajo slabe (ekonomske) svetovalce, ki so jim “sadili rožice” o obujeni gospodarski rasti, ali so preprosto mislili, da se pred krizo lahko potuhneš. In bo šla kar tako mimo, brez posledic.