Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.
Piše se leto 1945. Ljudje imajo dovolj, dovolj nepopisnih vojnih strahot, ki so že drugič prizadele človeštvo, čeprav se ni “obrnila” še niti polovica 20. stoletja. Milijoni mrtvih in ranjenih, milijoni beguncev in brezdomcev; lakota in revščina, porušene celotne države in regije, nalezljive bolezni - takšen je bil svet leta 1945. Da svet ne bi še kdaj “padel tako nizko” je bila tega leta, točneje 24. oktobra, ustanovljena Organizacija združenih narodov (skrajšano: Združeni narodi).
Ekonomisti lahko napišejo tisoče knjig in člankov in razvijajo neverjetne ekonomske modele, a zelo težko vam bodo odgovorili na preprosto vprašanje: “Kakšen je osnovni namen ekonomije?” In odgovor na to vprašanje je prav tako izjemno preprost: “Blaginja človeštva in planeta.” To je povsem dovolj, za to ne potrebujete ne znanosti, ne vrhunske izobrazbe.
“Nasprotniki načrtovanih prostotrovinskih sporazumov med EU in ZDA (TTIP) ter EU in Kanado (Ceta) so Evropski komisiji danes predali okoli 3,3 milijona podpisov, zbranih v enem letu pod spletno peticijo Stop TTIP.” (Nasprotniki TTIP Komisiji predali 3,3 milijona podpisov, v soboto protesti, Delo, 7. 10. 2015)
"Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in tako ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko črpali vsi. Naravno je, da bi velike razvite države prispevale večjo količino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo." (Osnutek za medsebojno delitev)
Medsebojna delitev dobrin nam ni nepoznana. V družinah je delitev dobrin samoumeven »ekonomski« odnos med vsemi njenimi pripadniki. Vsem staršem na svetu se zdi povsem naravno, da s svojimi otroki in drugimi družinskimi člani delijo »svoje« dobrine – hrano, stanovanje in drugo.
Ko so Nemci letos poleti ponižali Grčijo in ji vsilili drakonske varčevalne ukrepe, verjetno niso računali, da so si s tem zabili avtogol. Med varčevalnimi ukrepi je seveda tudi grški javni sektor, ki je že več let trn v peti “pridnim in poštenim” Nemcem. No ja, tudi njihova poštenost se je izkazala bolj za stereotip kot za realnost, kar ravno v teh dneh dokazuje “ugledni” nemški avtomobilski koncern Volkswagen, ki je sistematično goljufal svet z nizkimi izpusti svojih jeklenih žrebcev.
"Slovenija mora uveljaviti schengenski režim in bo storila vse, da ga bo uveljavila, kot mora to vsaka članica Evropske unije." Tako pravi premier Miro Cerar, ko se Sloveniji obeta tisoče beguncev. (Slovenske novice)
Nekoč je bila ideja združene Evrope, simbola napredka, miru in blaginje. A dejansko je šlo zgolj za iluzijo, ki se je zrušila ob prvih večjih težavah. Namesto odprtih mej, povezovanja med ljudmi in solidarnosti, evropske države ne gradijo samo ograj na svojih zunanjih mejah, temveč se ograjujejo tudi druga od druge - na mejah danes niso več samo policisti, temveč tudi vojaki.
V zadnjih tednih in mesecih lahko opazujemo izjemno visoke padce in rasti borznih indeksov po svetu. Več odstotnemu padcu v enem dnevu lahko že naslednji dan sledi več odstotni dvig. Marsikdo bi rekel, da je panika zatorej odveč, vendar so prav ta visoka nihanja - včasih tudi znotraj enega dne - pokazatelj zgodnje faze borznega zloma, pravi Michael Snyder v članku This Is EXACTLY What The Early Phases Of A Market Meltdown Look Like (Natanko tako izgledajo zgodnje faze borznega zloma; 9. 9. 2015).
SPAM je splošno sprejet izraz za nadležno, vsiljeno, nezaželeno ali nenaročeno elektronsko pošto (Wikipedija). Programi za e-pošto nam omogočajo, da se tovrstna sporočila samodejno preusmerjajo v poseben predal, ki ga običajno niti odpremo ne; po določenem času pa se ta sporočila samodejno izbrišejo. A zdi se, da oznaka SPAM ne velja samo za nezaželena sporočila, med katerimi so običajno predvsem reklame in ponudbe za lahek zaslužek, temveč tudi za državljanske pobude.