Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.
Izvleček določil Zakona o varstvu potrošnikov in Pravil pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, ki jih je sprejela Trgovinska zbornica Slovenije se glasi (Zveza potrošnikov Slovenije):
- poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve se ne sme začeti prej kot drugi delovni ponedeljek v mesecu juliju (letos je to 13. julij);
- datum in trajanje sezonske razprodaje v posamezni prodajalni določi trgovec, vendar lahko razprodaja traja največ 60 dni;
- podjetje mora razprodajo objaviti na krajevno običajen način, objava mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje;
- blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno;...
12. julij 2015 bo v zgodovino zapisan kot črn dan. Evropske države so na ta dan na najbolj nizkoten način ponižale svojo članico - Grčijo. A najbolj bo ta odločitev bremenila Nemčijo, ki je zamudila izjemno priložnost, da v trenutko velike moči pokaže tudi svojo velikodušnost.
Je mogoče biti en dan najbolj oboževana, drugi dan pa najbolj osovražena oseba na svetu? Je mogoče. Če si Aleksis Cipras. Mnogi oboževalci Aleksisa Ciprasa smatrajo, da jih je zdaj nenadoma izdal. Ker se pogaja z upniki za nov sveženj pomoči. A Aleksis Cipras ni nikogar izdal. Morda samo salonske levičarje, ki iz varne razdalje navijajo za Grke v boju proti neizmerno močnim finančno-političnim silam.
Čeprav se vsa Evropa in tudi dobršen del sveta že lep čas intenzivno ukvarja z Grčijo, pa je na obzorju še veliko večji problem - Kitajska. Grčija je iz ekonomskega vidika palček; pri Grčiji gre predvsem za evropsko in v ozadju nemško obsesijo z varčevanjem. A v času zaostrovanja grške krize se je Kitajska znašla na robu borznega zloma, ki lahko do temeljev pretrese svet.
V Grčiji se piše zgodovina. Nedeljski referendum v Grčiji (5. julij. 2015) je nedvomno zgodovinski. Grki se bodo odločali ZA (grško NAI) ali PROTI (grško OXI) politiki varčevanja, ki jo Grkom in drugim državam že lep čas vsiljujejo institucije finančnih elit, v spregi s političnimi elitami vseh preostalih evropskih držav. Razmerje je 30:1. Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija (zastopniki finančnih elit) plus sedemindvajset evropskih držav proti Grčiji. Če zraven prištejete še gromozansko korporativno medijsko industrijo, potem vam je lahko jasno pod kakšnim pritiskom so se znašli Grki.
To, kar se danes dogaja v Grčiji, so izkusile že mnoge države pred njo: najprej številne latinsko-ameriške države v 70. in 80.-letih prejšnjega stoletja, potem Rusija, Indonezija, Tajska ter še nekatere države v 90.-letih in tako naprej. Pa vendar je grška kriza nekaj posebnega, prelomnega. Če bo premagana Grčija, bo to velika zmaga tržnih sil in njihove ključne ideologije - komercializacije.
Premier Cipras poudarja, da se Grki borijo za evropska načela demokracije, solidarnosti, enakosti in medsebojnega spoštovanja. “Ta načela pa ne temeljijo na izsiljevanju in ultimatih.” (Reuters)
Za probleme v svetu vedno krivimo druge: državo, korporacije, politike, direktorje, tajkune, druge ljudi in tako naprej. Za globalno segrevanje so krive korporacije, za vojne politiki, tajkuni uničujejo podjetja, drugi ljudje so pohlepni itd.; vedno je kriv nekdo drug. Ali pa vse združimo in za vse okrivimo krivičen sistem, ki uničuje nas in svet. Pa so res za vse krivi drugi ali od nas ločen sistem?
»Nemški delojemalci in njihove družine ne bodo plačali volilnih obljubil delno komunistične vlade.«
»Dogovor bi lahko dosegli v eni noči.«
“Ne gre za trmoglavost. Gre za demokracijo.”
Današnji protesti proti privatizaciji so pokazali, kaj si številni državljani mislijo o privatizacijskih podvigih aktualne vlade. Lastništvo ključnih državnih podjetij vsekakor ni drugorazredna ekonomsko-politična tema, temveč je ključno vprašanje naše sedanjosti in prihodnosti. Če boste v svojem stanovanju razprodali vso opremo, napeljavo in hišne pripomočke, boste na koncu ostali tudi brez stanovanja in prav tako je tudi z državo.