Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

V vsakem človeku torej srce bije levo zgoraj. Slovenija pa je v srcu Evrope najbolj zaprta država za tuja vlaganja, trdijo poznavalci. Ni treba biti poznavalec, da bi vedel, da bije srce levo zgoraj, prav tako pa ni treba biti velik strokovnjak, da bi vedel, kaj pomeni odprtost za tuja vlaganja.

Osnovno načelo evolucije je kar se da preprosto in ekonomično: evolucija nagrajuje prilagajanje živih bitij. Tisto bitje, ki se hitreje in bolje prilagodi danemu okolju oziroma nečemu v njem, ima več možnosti, da preživi. Ali to pomeni, da evolucija nagrajuje konformizem in sebičnost? Daleč od tega.

Živimo v svetu, ki se radikalno spreminja. Spreminja se tudi doživljanje ljudi in razumevanje tega, kar je najbolj intimno človeško. Zdi se, da ni nobene meje več, da realnost in ljudje v njej že v bližnji prihodnosti ne bodo to, kar so še danes.

Pri nastajanju samostojne Slovenije je imel JJ zelo pomembno vlogo, zato smo ga njega dni tudi hvalili. Imel je pozitivno, konstruktivno vlogo. Pri rušenju te iste države je tudi imel pomembno vlogo. Imel je negativno, destruktivno vlogo, zato ga te dni ravno ne hvalimo. In danes, ko je obsojen na zapor, naj bi ga še rehabilitirali? Se je nekaterim ljudem v tej državi dokončno zmešalo?

Francoski filozof Alain Badiou je imel pred kratkim (2. decembra 2012) predavanje na konferenci v Amsterdamu z naslovom Kako spremeniti svet?; njegovo predavanje je imelo preprost naslov Biti srečen. Sklepati smemo, da ima spreminjanje sveta veliko skupnega s srečo. To pa je čisto nekaj drugega kot kapitalistična tiranija izbir, večno nakupovanje poceni blaga s Kitajske po trgovinah, ki simulirajo, da so mesta, kopičenje pametnih telefonov in brezmejno pošiljanje sporočil komurkoli. A najprej o spreminjanju sveta.

Dogodki v Braziliji, Grčiji, Turčiji, Siriji, včerajšnji vojaški poseg v Egiptu, če naštejem le nekatere, nikakor niso naključni. So le uvod.

Razmišljanje o dialektiki kapitalizma želim začeti z nekoliko nenavadnim vprašanjem, ki pa nas bo privedlo v samo jedro kapitalističnega sveta. Ali obstaja v Sloveniji, ki je svobodna in demokratična država, kolektivno intelektualno delo? Na prvi pogled vsekakor obstaja. Kaj pa pokaže natančnejša analiza?

Maša za domovino je kajpak potekala drugje kot osrednja državna proslava; JJ in Borut se zato nista mogla srečati. Zakaj nismo presenečeni? Presenečeni nismo zato, ker so Slovenci že dolgo razdeljeni. Vsakdo ima srce drugje. Prav zaradi njega se še dolgo ne bo nič spremenilo; cilj, proti kateremu nas nosi, je jasno začrtan, pomeni pa razkol.

To je fraza, ki jo je oni dan uporabil nekdo na televiziji, ko so razpravljali o prodaji Mercatorja največjemu tajkunu iz sosednje države. Fraza je sicer sporna in problematična skoz in skoz, toda v njej je vendarle zrno resnice, o katerem je vredno razmišljati, čeprav od tega ne bo nobene otipljive koristi.

Imeti vajeti v svojih rokah pomeni imeti nekoga popolnoma v oblasti, pomeni pa tudi, da je tisti, ki ga imaš na vajetih, lahko zelo močan (konj na primer). Kdor ima vajeti v rokah, jih zato zlepa ne bo prepustil drugemu človeku, obenem pa se bo ves čas bal, da ga bo tisti, ki ga ima v oblasti, stresel s sebe in postal svoboden.