Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 3806
Iz moje mladosti mi je ostala v spominu risanka iz serije s preprostim naslovom Gustav. Protagonist je kajpak Gustav, navadni človek srednjih let z okroglim trebuhom in redkimi lasmi, delavec, ki marljivo hodi vsak dan v tovarno in dela, kar pač mora delati, da preživi. Prizor, ki mi je ostal v spominu, je tale. Gustav pride zjutraj v tovarno, za stroj. Priklopi se na stroj, in sicer tako, da cevko, ki je pripeta na njegovo roko, potisne v stroj. Na roki ima majhno pipo. Ko jo obrne, začne teči kri iz njegovega telesa po cevki v stroj, ta pa se zažene. Boljše ponazoritve Marxove ideja, da je kapitalizem vampir, si ni mogoče predstavljati.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5547
Logika izkoriščanja ljudi je vsekakor grozljiva, čeprav je ne izkusimo vsak dan; prav gotovo je ne izkusimo vsi in je ne izkusijo niti vsi delavci. Izrabljanje delovne sile ljudi namreč pomeni srkanje eksistence, izčrpavanje življenja, zato je začetna izjava več kot upravičena. Delavcem se ne jemlje le presežne vrednosti, ki jo ustvarijo, temveč se iz njih črpa tudi življenjsko energijo, ki se zato zmanjšuje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6009
Ko postane navadna dobrina blago, pravi Marx, ko se torej pojavi na trgu, se povsem spremeni. Postane nekaj posebnega, dobi posebno avro. Ljudje prepoznajo v dobrini nekaj več. Marx govori o fetišizmu. Kaj se torej zgodi?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4688
Čeprav se zdi, da so minili časi velikih ideologij, kot sta socializem in komunizem, natančna analiza vsakdanjih življenj množic kljub temu pokaže, da je ideologija danes bolj navzoča, kot je bila v preteklosti. Močnejša je zato, ker je bolj prefinjena in je ljudje zlepa ne prepoznajo, saj deluje za njihovimi hrbti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4619
Iz Bruslja nam skoraj vsak dan sporočijo, kako slabo je z nami, kako slabo nam gre in kako slabo nam bo šele šlo v prihodnje, če ne bomo bolj pridni & podjetni & neoliberalni. Nekateri ekonomski kazalci so sicer dobri, toda številni drugi so slabi, zato se moramo podvizati, dodajajo. JJ se z njimi povsem strinja in ugotavlja, da je Slovenija še vedno sredi rdečega morja. Vidi kajpak to, kar hoče videti, ne vidi pa tega, kar je očitno, kar je vsekakor simptomatično, pa tudi nevarno za vso državo. Kako demokratična je namreč stranka (SDS), če jo že dvajset let vodi isti človek, ki obenem trdi, da ne bodo nikoli popustili? Nekoč je na teh istih tleh en sam človek vodil partijo vse življenje in trdil, da ne bo nikoli skrenil z začrtane poti, JJ pa pravi, da je bil avtoritaren voditelj. Hm.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6680
Končno se počasi približujemo koncu. Ukazi od zgoraj so namreč ostri, jasni in enoznačni, nobene hlinjene prijaznosti ni več, trgi bodo počasi postali ne le nestrpni, ampak kar besni, nepopustljivo bodo terjali svoje. Karte so namreč že davno razdeljene; če kdo misli drugače, je neverjetno naiven. Katastrofa, ki se nezadržno bliža, je zelo preprosta: nobenega sprenevedanja ne bo več, nobenega slepomišenja, nobenih metafor in milozvočnih besed ne bo. To je namreč prava katastrofa. Ne gre za to, da se bo svet zrušil, da ga bo poplavilo divje vodovje, da se bo zemlja na široko odprla in nas vse brez razlike pogoltnila. Ne, katastrofa ni nič drugega kot trenutek, ko se empirično celo ne zgodi čisto nič, saj zgolj padejo zavese in se pokaže, kdo je kdo, kaj kdo zares misli in hoče, kaj resnično zastopa onkraj novoreka, propagande, klišejev in žargona. Katastrofa pomeni, da ni več koraka nazaj, da ni več mogoč cinizem, da je ironija nemočna, da igra ne poteka po več vzporednih tirih sočasno, temveč zgolj po enem samem. Ali drugače rečeno: katastrofa je prelomni čas, ko doživimo osvobajajočo resnico sveta, ki je ta, da je vse že odločeno, ljudje pa se vedejo, kot da so svobodni, čeprav vedo, da niso. Vse to se na primer nujno zgodi v vsaki resni analizi in pacienti to zelo dobro vedo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4800
Šale ni več. Iz Bruslja je končno prišel ukaz: Dovolj je besed, ukrepajte! Nekoč je nekaj takega skušala narediti jugoslovanska armada, poleg nje pa še politični jastrebi v vrhu komunistične partije. Danes je sicer popularno razmišljanje o neposredni demokraciji in multitudi, ki se horizontalno povezuje, medtem ko je mesto voditelja prazno, saj naj bi bila multituda demokratična in odprta. To sicer popularno in všečno razmišljanje ima temeljno napako, o kateri bo tekla beseda v nadaljevanju, saj je zelo nevarna. Če nas nagovarjajo z militarističnim besednjakom, jim moramo tudi odgovoriti vsaj z enako mero.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4699
Ljudje navadno ne razmišljajo, da je kapitalizem nevaren. Ne, o njem razmišljajo kot o nečem prijaznem in dobrem. Torej ne razmišljajo niti o notranjih protislovjih kapitalizma niti o ljudeh, ki si v njem stojijo nasproti in se spopadajo, ne razmišljajo o razrednih spopadih, o ljudeh, ki vladajo, in o ljudeh, nad katerimi vladajo. Demokracija je v taki perspektivi okrasek, ki pomeni, da ljudje lahko volijo predstavnike v parlament in izražajo mnenja o tem ali onem; kapitalizem torej ni le dober in prijazen, temveč je tudi demokratičen. Podoba sveta se tako dopolni in je idilična. Nič čudnega, da je Foucault v njem prepoznaval delovanje pastoralne oblasti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4203
Igre je konec. Slovenija se je uspešno zadolžila na mednarodnih finančnih trgih, pravijo. Samo obresti na dolg so tako visoke, da je vprašanje, zakaj se nihče ne vznemirja, kje bomo dobili denar zanje, obenem pa računajo, kako bodo vzeli javnemu sektorju znesek, ki je pravi drobiž v primerjavi z njimi, več kot upravičeno, saj je očitno, da gre za nov primer tega, kar imenuje Chomsky profit pred ljudmi. Vrniti bo namreč treba krepko več kot milijardo obresti, s tem pa se glavnice, ki jo bo tudi treba vrniti, ko se bodo oglasili lastniki pravkar kupljenih papirjev, še dotaknili ne bomo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 6082
Pravzaprav moramo biti natančnejši: delavci sploh še niso rekli nobene. Namesto njih namreč govorijo politiki, akademiki, piarovci, intelektualne pop zvezde in vsi drugi, ki jim je nadvse udobno. Delavci morda ne govorijo, ker morajo delati, in nimajo časa za govorjenje, ali pa ne govorijo, ker premalo kritično razmišljajo, in sploh ne znajo ničesar korenitega povedati. Poglejmo, kako je s tem.