Kdorkoli se je udeležil nedavnih ljubljanskih protestov, se lahko strinja z zapisom v časopisu Dnevnik: Ukradli so nam državo in zdaj še proteste. Sporočila mirnih in pisanih protestov, ki so združevalil vse generacije in ljudi različnih prepričanj, je preglasila “vojna” manjših skupin s policijo. Ker se politiki vztrajno trudijo najti sovražnika in zarotniška ozadja, je prav, da jih opozorimo na ključna sporočila protestov v Ljubljani, Mariboru in drugod. V razmislek.

V sredo 28. XI sta poslanski skupini SDS in NSi vložili zahtevo za sklic seje Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ki ga zahtevata Poslanski skupini SDS in NSi, glede pojavov sovražnega govora ter pozivanja k nestrpnosti in nasilju. Skupina občanov je pripravila protestno izjavo. Zahteva za sklic seje Odbora DZ o sovaražnem govoru je bila v petek umaknjena s strani predlagateljev (SDS; NSi).

Kljub temu javnosti posredujemo svojo protestno izjavo in obveščamo, da bomo sklicali javni dogodek, na katerem bomo razpravljali o (Re)definiciji meja sovražnega govora. V novi generaciji oblik demonstriranja ljudi proti oblasti so se porodili novi vzorci delovanja, ki so pretežno samonadzorovano nenasilni. Zdi se, da se uveljavlja nov vzorec javnega nasprotovanja, ki ustvarja pritisk na oblasti z umikom iz insticij, ne z napadom nanje, s podpritiskom, ne z nadpritiskom. Spreminjanje vzorca nasprotovanja je zmedel oblasti, ki čutijo potrebo po redefiniciji meja nasilja in sovražnosti. To pa v nemirnih časih ustvarja nevarnost še dodatnega krčenja demokratičnih standardov.

Protestna izjava (Ljubljana, 30. november 2012).

Protestna izjava »Kritika oblasti ni sovražni govor« v zvezi s sklicem izredne seje Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ki ga zahtevata Poslanski skupini SDS in NSi, glede pojavov sovražnega govora ter pozivanja k nestrpnosti in nasilju.

Pobudniki se sklicujejo ustavne določbe, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva ter varnosti (34. člen Ustave RS) in na določbo, ki prepoveduje spodbujanje nestrpnosti in sovraštva. Sklicatelji izredne seje zaradi sovražnega govora predlagajo sprejeti sklep o očitni kršitvi ustavnih načel in načel medkulturnega dialoga. Svojo pobudo povezujejo z nedavnimi demonstracijami v Mariboru, ki so zahtevale odstop župana Kanglerja.

V zvezi z zahtevo Poslanskih skupin podajamo naslednjo protestno izjavo. Politiki ustave ne smejo zlorabljati, da bi se z njo branili pred javnimi kritikami za svoje (ne)ravnanje v nedelujoči pravni državi.

Določbe ustave, na katere se sklicujejo predlagatelji v svojem nasprotovanju nestrpnosti in sovražnemu govoru, se v resnici nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. Zahtev javnosti po odstopu politikov ter izražanje zahtev v spontanih ali organiziranih demonstracijah, v medijih in drugod zato ni mogoče obravnavati v okviru teze, da vse to spodbuja nestrpnost in sovražni govor. Sovražni govor je pojem, ki se ne nanaša na odnose med voljenim politikom in volivcem, temveč na razmerja med državljani. Politiki se pred legitimnimi zahtevami volivcev ne morejo braniti z ignoranco, s ščiti policijskih kordonov in selektivnim branjem ustavnih določb. To velja še toliko bolj, kolikor so s svojo neodgovornostjo volivce pred tem nedopustno izzivali.

Ustava je integralen dokument in velja v celoti. Ustava zagotavlja ne le strpnost državljanov, ampak tudi in še bolj varuje Slovenijo kot socialno in pravno državo. Če se ustava ne spoštuje v vseh svojih delih, je državna ureditev kot celota ogrožena. Državljani imajo dolžnost, da na to politike opomnijo in od njih zahtevajo odgovornost, kadar ti ogrožajo državno ureditev ter blaginjo državljank in državljanov.

Podpisniki protestne izjave

Bojan Radej, evalvator Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Matevž Krivic, nekdanji Ustavni sodnik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Darko Štrajn, filozof Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Iztok Jurančič, filozof, novinar Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Gregor Kosi, sociolog kulture in zgodovinar Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Mirja Peruš, fizik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Bogdan Lešnik, psihoanalitik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Rudi Rizman, sociolog in politolog Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Peter Stanković, kulturolog Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Jože Mencinger, profesor Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Zoran Kanduč, pravnik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Mirsad Begić, novinar Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

mag. Bratko Bibič, glasbenik, sociolog, filozof Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Svetlana Slapšak, redna profesorica Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Peter Glavič, ekonomist Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Rajko Muršič, FF, Univerza v Ljubljani, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Mirjam Žgavec, glasbenica Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Miroljub Kljajič, obramboslovec Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Ana Kučan, krajinska arhitektka Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Srečo Dragoš, sociolog Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Boris Vezjak, filozof Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Robi Kroflič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Matjaž Mulej, ekonomist Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Marko Juvan, Inštitut za slovensko literature in literarne vede Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Elena Pečarič, filozofinja Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Jože Kos Grabar Kos, geodet Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Andrej Adam, učitelj Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Tine Germ, umetnostni zgodovinar Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Jaro Berce, naravoslovec-družboslovec Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Božo Dukić, pravnik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Franci Jazbec, Društvo Odnos Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Irena Zajc Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Heri Kopše, arhitekt Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Cveto Kosec Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Franc Kociper Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Cveto Kosec, inženir Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Marko Klasinc, ezoterik Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Alenka Stupar Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Anita Hrast, komunikologinja Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Jelko Urbančič, manager sistemov kakovosti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

dr. Igor Pribac, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Izjava, da je JJ krizni menedžer, ni niti nepričakovana niti izvirna. Že precej česa je povsem jasno, da JJ zastopa logiko menedžmenta, neoliberalizma in vsega drugega, kar pač sodi zraven, jasno pa je tudi, da s takim delovanjem ne bo rešil nikogar in ničesar; seveda niti tako imenovana tehnična vlada ne bi rešila ničesar, zato je pozivanje k njenemu oblikovanju povsem zgrešeno. Znano in zastarelo ugotavljanje o naravi in funkciji menedžmenta ter reševanju kriz je zato nepomembno kot lanski sneg, čeprav je čisto na dosegu roke in je zelo privlačno. Pomembno je namreč nekaj drugega.

Oblastniki so zmedeni. Kdo je njihov nasprotnik? Kdo je organizator nedavnih protestov v Mariboru, Ljubljani, na Jesenicah, v Kranju...? Sindikati niso, društva ne, niti stranke, celo “strici iz ozadja” ne…? Institucije imajo vodjo, glavnega sekretarja ali vsaj svoju predstavnika. In te je lahko diskreditirati, obsoditi, umazati.

Zelo lahko je moralistično s prstom kazati na domnevno primitivne in napol artikulirane izgrednike, provokatorje, izzivalce, nestrpneže, hrupneže, rogovileže, razgreteže, zlikovce, zločince in druge nedorasle ljudi, ki škodljivo vplivajo na vrednote, javni red in mir, blaginjo ljudi, demokracijo in vse drugo, mečejo granitne kocke in se tudi sicer obnašajo napol živalsko, namesto da bi protestirali uglajeno, elegantno in prefinjeno kot kakšni intelektualci, menedžerji, filozofi, piarovci ali politiki. Veliko teže in intelektualno zahtevnejše pa je pokazati, kako deluje to, kar je Schumpeter imenoval kreativna destruktivnost kapitalizma. Prav je, da v pravni državi vsakdo, ki krši zakon, stopi pred sodnika, toda enako prav je, da ljudje prepoznavajo kreativno destruktivnost kapitalizma in se ji upirajo v imenu resnice in pravičnosti; če bosta resnica in pravičnost zgolj za retorični okras, bomo vsi elegantno in prefinjeno izgubljeni.

Gospod Kangler je samozavestno izjavil, da se z množico že ne bo pogovarjal, češ da je dokazala, da ni zmožna demokratičnega dialoga, nato pa je odšel na – dopust. Demokracija je zanj očitno nekaj izjemno preprostega: ljudem pljuneš v glavo, rečeš, da so nesposobni, in greš na dopust, na lepše, kot pravijo stari. Minister Gorenak je skoraj sočasno rekel, da so za nasilje v Mariboru krivi organizatorji oziroma provokatorji, čeprav sicer velikokrat reče, da bi morali v pravni državi ljudem dokazati krivdo, če jih sumijo kaznivih dejanj. Kako torej gospod Gorenak ve, kdo je izzval nasilje, kje ima dokaze? In kako gospod Kangler ve, kdo je zmožen za demokratičen dialog in kdo ne? Morda pa je njegov odhod na dopust natanko dokaz, da sam ne zmore niti dialoga niti demokratične drže, kar pa že pomeni, da sploh ni nujno, da se z dopusta tudi vrne.

Slogan “Gotof je”, ki se je pojavil v samem začetku protestov proti mariborskemu županu Kanglerju, je postal svojevrsten simbol upora. V resnici ne gre samo za mariborskega župana, ta je tako ali drugače že“gotof” in bo moral slej ko prej odstopiti. Problem je mnogo širši, v Mariboru se je začel upor proti politiki, ki se je državljanom popolnoma odtujila. Ne samo to: dobršen del politike, na lokalni in državni ravni, se obnaša povsem ignorantsko - do zakonov, argumentov stroke (pravne, pedagoške, medicinske itd.) ali preprosto do zdravega razuma državljanov.

Notranji minister je včeraj izjavil, da so bile demonstracije v Mariboru proti tamkajšnjemu županu ilegalne, neprijavljene in nedovoljene. Minister je še dodal, da so ljudje, ki so protestirali, večinoma zlorabljeni. Kako razumeti ministrovo izjavljanje?

Kot večina človeških dejavnosti se tudi suženjstvo skozi čas razvija in izpopolnjuje. Občasno spremeni ime in videz. Sužnje (pa ne le njih, ampak tudi učenjake) to tako očara, da potrebujejo stoletja, preden jim pride do zavesti, da gre za isto dobro staro suženjstvo. A bolj kot težnja ljudi po zasužnjevanju drugih je osupljiva težnja ljudi po tem, da bi bili zasužnjeni. Začelo se je z za silo preskrbljenimi sužnji, vkovanimi v verige, da ne bi pobegnili. Danes imamo 'svobodne' sužnje, ki se malodane z verigami priklepajo na gospodarje, da bi jim ti dali možnost delati – zastonj.

Gospa, ki je izjavila pred kamerami, kar je zapisano v naslovu, je bila pri tem vidno ganjena in iskreno pretresena. Kot številne druge ljudi jo je pred dnevi prizadela vodna ujma. Ljudje so nemudoma pokazali, kaj je solidarnost, zato so v kratkem času zbrali malo manj kot milijon evrov – zanje, ne zase. Ne vemo, koliko so darovali parlamentarci in prvaki strank, ne vemo, koliko je daroval JJ, ne vemo, koliko sta darovala predsednik države in Borut, ki sta sicer zelo za skupno dobro. Prav tako ne vemo, koliko so darovali slovenski milijonarji, bankirji in menedžerji, piarovci in drugi, a to niti ni pomembno. Pomembno je, da so darovali navadni ljudje, ljudje, ki jim vlada jemlje, kjer le more, a se kljub vsemu ne dajo zlahka.