Prav gotovo je ena glavnih tem verskega pouka, za katerega se zavzemam in se bom še zavzemal, odnos končnega človeškega bitja do neskončnega. O tem bržčas ne more biti nobenega posebnega spora ali konflikta, saj je človek gotovo končno, smrtno bitje, neskončno pa je vsaj zamisel in je izkušnja, ki slehernemu človeku prišepne, da mora obstajati še nekaj, kar močno presega njegovo končnost, njegovo končno eksistenco na tem svetu. In res obstaja. O tem bi se torej učili.

Ustanovitev Piratske stranke Slovenije (17. oktobra 2012) je ena najboljših stvari, ki se je v zadnjem času zgodila v slovenski politiki. Če se bo nova stranka res držala svojega programa, se ji obeta uspešna prihodnost. Stranka namreč naslavlja izjemno pomembne teme našega časa, med drugimi: svobodo interneta, prenovo avtorskega prava, varovanje zasebnosti.

Nova tema, o kateri bi se učili pri verskem pouku, je tale. Živimo v svetu, ki je zaradi boga odprt samemu sebi. Živimo torej v odprtem svetu. Ne živimo v zaprtem – svet se nikoli ne more zapreti. Nihče ga ne more zapreti, noben oblastnik ne more doseči, da bi bil svet zaprt, saj je proti bogu povsem nemočen. Vsak poskus zapiranja sveta ni nič drugega kot bogoskrunstvo; na tem svetu je zelo veliko bogoskrunstva, zato je verski pouk še pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled.

Ker znameniti Marxov citat ponavljajo, obračajo in upogibajo skoraj vsi današnji pisci sem se mu do sedaj skušal izogibati, toda dejanja Nobelovega komiteja me silijo, da še sam posežem po njegovi parafrazi. Nobelovo nagrado za mir namreč že desetletje obkrožajo čudaškosti in kontroverzije, od nominacije Stalina zanjo, pa do njene podelitve Henryju Kissingerju in kasneje Barracu Obami. Toda letos so odgovorni šli še dlje in najvišjo nagrado za mir podelili Evropski uniji, s čimer so tragično ponovili zgodovinsko farso iz ne tako davne preteklosti.

Jezus Kristus je bil pogumen človek. To pomeni, da je hotel spremembo v družbenem življenju ljudi – nič manj kot to. V nadaljevanju razmišljanja o verskem pouku v slovenskih šolah se moramo zato zadržati pri zapisanem.

Nikakršnega smisla nima ugotavljanje, ali EU zasluži Nobelovo nagrado za mir, ki jo je ravnokar prejela, ali ne. Obstajajo namreč 'argumenti' v prid nagrade in resni argumenti zoper njo. Ljudje se bodo razdelili v dva tabora, tako kot po navadi, in modrovali. Nas zanima nekaj povsem drugega.

1. Gregorjeva knjiga (Bogeza)

Začetki dojemanja in verovanja – Človek zazna svet in ustvari vero

Človek … (Gén-eza)

1 (1) V začetku je človek zaznal zgoraj in spodaj. (2) Povsod je bilo gladko in mehko, tema se je razprostirala nad globinami in gib materin je vel okoli posteljice.

(3) Človek je zaznal: »Svetloba!« In bila je svetloba. (4) Človek je videl, da je svetloba dobra. In človek je ločil svetlobo od teme. (5) In človek je svetlobo imenoval zunaj, temo pa je imenoval notri. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.

Spoštovani Janez Janša!

Joj, kako sem bila presenečena, ko sem vas v intervjuju na TV slišala govoriti češ, da je AUKN kadrovala mafija in ne vlada. Sedaj se ne počutim več tako obupano osamljena, ko govorim o mafiji in o njihovih poslih. Torej Janez Janša veste, kaj je mafija in celo poznate njene akterje ter način delovanja? Res sem zadovoljna in z upanjem zrem v prihodnost, saj me boste verjetno prav zaradi lastnih mnogoterih izkušenj s tovrstnimi omrežji prav gotovo lažje razumeli in tudi prav tako odločno ukrepali kot ste to v primeru AUKN.

Pisec teh vrstic iskreno in pri polni zavesti izjavlja, da je zelo za uvedbo verskega pouka v vseh slovenskih šolah, pa tudi v vrtcih ter na univerzah in sploh vseh šolah, kjer se državljani vseživljenjsko izobražujejo. Je torej ZA vseživljenjsko versko izobraževanje, svoje pristno navdušenje nad takim poukom pa lahko podkrepi z zelo močnimi argumenti.

Razredna zavest v osnovi ni nič drugega kot učinek preprostega sklepanja, ki ga je opisal Andersen v Cesarjevih novih oblačilih: jaz vem, da vsi drugi vedo, da vsakdo ve, da je cesar nag – ko to izrečem na glas, ni več poti nazaj. Oblastniki se vselej bojijo takega sklepanja, saj bi jih združeni ljudje lahko izrinili iz njihovih naslonjačev, zato ga skušajo preprečiti ali pa ga paradoksno terjajo, kot ga terja JJ, ko poziva mlade, naj bodo glasni – in naj zahtevajo isto, kot zahteva sam.