Predsednik države je v luči nastopov iz predsedniške kampanje ob koncu leta obiskal brezdomce, vendar ob tem ni črhnil niti bele niti črne o objektivnih dejavnikih, ki ustvarjajo pogoje za brezdomstvo, kar je v teh časih gotovo pomenljivo, ni pa naključno. Kakšen smisel ima potemtakem njegov obisk? Da bi se brezdomci in drugi ljudje malo bolje počutili? Morebitno boljše počutje jim prav gotovo ne bo pomagalo izvleči se iz težkega položaja. Zakaj ne? Ker se je treba upirati – šele z uporom se je mogoče izvleči. Dobre misli, ki jih je na prehodu v novo leto seveda več kot dovolj, so veliko premalo. Potrebna so tudi dobra dejanja in potrebna je vera, kajti pravični bo živel iz vere, kot je bilo zapisano.
V novem letu vam želim popolno preobrazbo oziroma prestavitev eksistence. Ne želim vam, da se izpolnijo vaše najbolj skrite želje, saj bi to lahko pomenilo tudi kaj takega, kar se je pred kratkim zgodilo v Ameriki, ko je mladenič pobijal otroke; ne želim, da se uresničijo vse vaše želje, saj jih je preprosto preveč, življenje pa je prekratko; ne želim vam, da zadovoljujete običajne in klišejske želje, saj je njihova narava krožna, zato se lahko vaša eksistence zgolj vrti v praznem in se dolgočasno ponavlja. Želim vam torej, da razumete filozofsko zamisel o naravi človekove eksistence in njene končne usode; želim vam radost odrešitve in ponovnega vstajenja. Želim vam tudi veliko tega, za kar je pričeval Sokrat, ki so ga na koncu obtožili, da kvari mladino. Če je pokvarjenost zmožnost človeškega bitja, da ne sledi slepo mnenjem in utrjenemu žargonu ali novoreku in da voljno razmišlja z lastno glavo, potem vam želim tudi veliko pokvarjenosti in pokvarljivosti, svojeglavosti in svojevoljnosti.
Zakona o slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki sta vstopila v veljavo tik pred iztekom leta 2012 gre razumeti kot novoletno voščilo kapitalskim elitam. Zakona se zdita kot taborniški zastavici, s katerimi lokalna kompradorska buržoazija maha nadrejenim v belem svetu: poglejte, naloga opravljena! Upajmo, da so se vsaj drago prodali, da tega niso naredili zastonj; upajmo, da ne za teh nekaj € poslanske plače ali celo zaradi neizobraženosti in zaslepljenosti.
Čudno je, da kristjani tako zviška in sumljivo gledajo na dolgolase bradače, ko pa so vsi 'sveti' in ostali nadčloveško cenjeni osebki njihove kulture (ki je bojda tudi moja) dolgolasi bradači, z izjemo Svetega Duha, ki je brezobličen. Dolge lase in brado imata dve tretjini boga, torej Jahve in njegov pankrt Jezus. Hipijevski videz so imeli tudi Jezusov očim Jožef, bratranec Janez, s katerim sta se še v zrelih letih tunkala, in njegovi najožji potepuški prijatelji, s katerimi je delil svoj zadnji pošten zemeljski obrok. Zaradi česanja so čas molitve krajšali mnogi svetniki, med njimi tudi Nikolaj, ki je nehote duhovno zaplodil ZZ top za otroke: Miklavža, Dedka Mraza in Božička. Čisto krščansko: otrokom vcepiš bradače v srce kot najvišji vzor, potem pa jim pričneš vbijati v glavo, da so bradači nesnaga, ki se je je treba izogibati … Tudi misionarji so izkoreninjali obrede žrtvovanja s pravljico o Jezusovem žrtvovanju, ljudžercem pa med pitanjem z božjim telesom in napajanjem z božjo krvjo solili pamet glede ljudožerstva.
Za potrebe tega zapisa sem preveril horoskop za leto 2013. Ne bom ga več bral, ker je napisan za zombije. Piscem horoskopov seveda nihče ne more preprečiti širjenja nebuloz in sofistike, saj živimo v svobodni, demokratični državi, v kateri lahko vsakdo reče, kar hoče. Lahko pa razmišljamo o njih, saj smo zmožni za razmišljanje. Razmislek hitro pokaže, da horoskopi niso le žaljivi za inteligenco, temveč so tudi očitno na strani kapitalističnega izkoriščanja psihologije ljudi za profite nekaterih. Torej prispevajo k nepravičnostim, nemorali in bedi ljudi.
Pet let krize je za nami. Ves čas so nam govorili, da bo minila in da bo potem vse v redu. Ni minila in vedeli smo, da ne bo minila, saj se še vedno lahko zanesemo na svojo inteligenco. Tudi včeraj so rekli, da bo minila. Ne še leta 2013, seveda, saj je to preblizu, temveč leta 2014, ki je ravno prav oddaljeno, da bodo delavci pozabili, kaj so jim rekli decembra 2012, obenem pa je dovolj blizu, da bi obljuba lahko zagrabila, če je človek dovolj naiven in ravno prav neinteligenten.
Ljudje marsikdaj domnevno kritično in celo nekoliko preroško rečejo, da se ne bo nič spremenilo, dokler bodo živeli v sorazmernem udobju, dokler bodo imeli mobitele, medmrežje, zabavo, polne hladilnike in vse drugo, saj bi z morebitno revolucijo lahko veliko izgubili. Nekateri zato govorijo, da se ljudje spustijo v akcijo šele, ko nimajo nobene izbire več, kot je rekel Marx, ko lahko izgubijo le še svoje verige, toda resnica je ravno nasprotna. Ljudje gredo v akcijo natanko takrat, ko se odločijo za izbiro – nečesa novega. Življenje oziroma eksistenca namreč ni veletrgovina, v kateri vse življenje pametno izbiraš med dobrinami, ki jih je nekdo naredil in postavil v izložbo ali na police. Včasih se odločiš za novo dobrino, ki jo šele ustvariš – prav s svojo kreativno izbiro. Logike izbire je povsem preprosta: ko se odločiš za X, se ne odločiš za Y. Torej vselej nekaj izgubiš, naivno rečeno. In zgodovina je polna primerov, ki pričajo, da so ljudje v določenem trenutku pripravljeni zgubiti vse (bogastvo, denar, dobrine …) za – veliko idejo. V tem smislu sem idealist: velike ideje so veliko več kot bogastvo, denar in vse drugo. In nihče ne more določiti trenutka, ko se bodo ljudje odločali za novo; ta čas je radikalno nepredvidljiv.
Vsi pravi politični ljudje so verniki. Verniki, ker jim to koristi. Zaupanje v ideologijo (tudi kadar ni povsem iskreno) jim vendarle omogoča, da shajajo sami s seboj tudi kadar na primer niso v službi. To je povsem človeško in ni nič posebnega. Problemi za državljane pa se ponavadi pojavijo, ko od njih njihove ideološke zgodbe tako ali drugače nekritično "kupimo".
Rekli so, da to sploh ni bila vseslovenska vstaja ljudstva, temveč kvečjemu čisto majceno in povsem nepomembno zborovanje zblojenih zombijev, levičarskih ekstremistov in nekaterih intelektualno izgubljenih duš. Povedali so tudi, da skupinica nezadovoljnih posameznikov ne more storiti ničesar, da bi spremenila svet, saj je zgolj nezadovoljna in nima pojma, kako bi izvlekla državo iz blata, medtem ko ima vlada, za katero je glasovalo na tisoče in tisoče državljanov, jasno vizijo in izdelane strategije, kako to narediti v najkrajšem možnem času. Prav zato so še dodali, da je sedaj končno čas, da ostanki tranzicijske levice izginejo z obličja Zemlje, in sicer enkrat za vselej, da bomo imeli mir pred njimi in se bomo lahko prepustili novemu duhu časa.
Dan po petkovih protestih je bilo na spletni strani stranke, na čelu katere je slovenski premier, objavljeno tviteraško sporočilo, v katerem je nekdo protestnike enačil z zombiji. Kako naj razumemo takšno izjavo? Zombiji so sicer živi mrtveci, brezčutni stroji, ki okrog sebe v glavnem sejejo uničenje. Vsakdo z nekaj zdrave pameti in s kancem razsodnosti pa bi hitro lahko ugotovil (ko bi opazoval delovanje in vedenje tistih na najodgovornejših oblastnih položajih v državi), da je avtor čivka (nedvomno nek zgubljen in nadvse poslušen osebek) zombije iskal na napačnem koncu in so mu ti nemara bližje, kot bi sam hotel verjeti.