Sedaj je pravi čas. Sociologi, ekonomisti, vlada in intelektualci trdijo, da nihče ni ponudil alternative kapitalizmu. Pojma nimajo, kot bo razvidno v nadaljevanju.

Najmočnejši borzni indeksi, na primer ameriški Dow Jones, podirajo nove rekorde. Nikoli v zgodovini še niso bili na tako visokih ravneh. Zdi se, kot da je krize morda konec. A resnica je povsem drugačna.

Za začetek, dolgo odlašajočega pisanja, a neprekinjenega premišljevanja, se bom obrnila na gospoda Immanuela Levinasa ter njegovo delo Etika in neskončno, Čas in drugi. Ravnokar omenjene knjige vsekakor ni lahko razumeti, zato se bom ukvarjala le s parimi detajli, ki nam bodo v korist pri razmisleku.

Preprečitev nezakonitega razdeljevanja sredstev FIHO v Domu dva topola

Spoštovani, z uradnim dopisom apeliram na vašo komisijo, da vsaj letos prepreči neformalno in nezakonito razdeljevanje sredstev FIHO s strani nekaterih invalidskih organizacij, ki to počnejo v imenu in pod okriljem pravno-formalno neobstoječega subjekta NSIOS, še preden se ta dejansko zgodi; 19. in 20.11.2013. Tri leta zapored vam prinašam video gradivo in dokumente, ki nesporno dokazujejo, da se v Domu dva topola v Izoli, ki je v lasti Društva distrofikov Slovenije, sestajajo invalidske organizacije, ki na vsakoletnem javnem razpisu FIHO začuda pridobijo (ali bolje si dodelijo) največ javnih namenskih sredstev. Še več, udeleženci tega srečanja so hkrati tudi člani pristojne Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam; se pravi sami sebi dodelijujejo večino razpoložljivega denarja. Nesporni dokaz mojih trditev so tudi vsakokratni izidi dodeljenih sredstev posameznim organizacijam na letni ravni (dovolj je pogledati na spletno stran). Razvidno je, da se sredstva delijo po istem ključu, torej po procentih in ne glede na veljavne kriterije in merila FIHO. Ocenjevanje pristojne Komisije je zgolj farsa, t.i. usklajevanje na principu vzajemnosti in solidarnosti pa dejansko poteka med petimi ljudmi, ponoči, ko večinoma udeležencev že sladko spi.

Ne delaj škode Republiki Sloveniji. Ne ukinjaj občin, da ne bo gospa Novakova vložile interpelacije zoper tebe. Imaš prav. Ne more je vložiti, ker nisi gospod Virant in se ne greš virantovanja. Se pa lahko bojuješ za vitkejšo javno upravo. Ne, to ne bo šlo, ker nisi gospa Novakova. Ne bodi proti pavšalnim izplačilom. Ne bodi zaletav in ne sprejemaj nepremišljenih ukrepov. (Mi gre že na bruhanje, pa sem javno rekel, da bom tiho. Kaj je narobe z mano?) Toda bistvo je čisto drugje in je očem nevidno. Naj poskusim še enkrat.

“Blaginja ni samo to, da imamo več stvari. Blaginja je umetnost živeti dobro na planetu z omejenimi viri.” (Tim Jackson, ekonomist)

Evropa si je mukoma priborila relativno stopnjo nekonfliktonosti in medsebojnega sodelovanja, ki pa jo, kot kaže ogroža trenutna suverena finančna kriza, ki se vleče že kar nekaj časa in ki izhaja iz same zasnove evroobmočja.

Kaj je značilno za novopečene bogataše? Da so pohlepni in brezobzirni … Da se ne znajo obnašati in da na letalih, v vlakih in hotelskih sobah za sabo puščajo svinjak … Da umetnost hvalijo, čeprav je ne razumejo, in kupujejo, čeprav jim ni všeč … Da radi nastopajo in žanjejo aplavz … Da so fahidioti, površni in brez zanimanja za vse, kar ni njihovo področje, čeprav o tem radi pametujejo … In kaj še? Da so praviloma prvi rod osnovno, srednje ali visoko izobraženih članov svoje družine …

Nekateri ljudje so danes preveč pesimistični; nekateri so tako ali tako vedno pesimistični, in jim ni pomoči. Povsod namreč vidijo same probleme. Jaz sem optimist.

Živimo v zelo nenavadnem svetu. Naši domovi, garaže, kleti in podstrešja so polni vseh mogočih stvari: oblačil, orodij, igrač, raznih hišnih pripomočkov, knjig, kaset, športnih rekvizitov, okrasnih predmetov in še in še bi lahko naštevali. Številni posamezniki in družine imajo prazna stanovanja, garaže, hiše, delavnice; opuščene vrtove, sadovnjake; nekateri le redko uporabljajo svoje avtomobile; marsikdo zavrže hrano, ki mu propade v shrambi.