Pred nekaj dnevi je v intervjuju v Večeru minister Uroš Čufer med drugim izjavil, da smo državljanke in državljani oz. davkoplačevalci “sponzorji” in se ob tem zasmejal. Morda lahko sklepamo, da je pri tem mislil predvsem na t.i. sanacije bank in vseh drugih lukenj, ki jih bodo še odkrili s stresnimi testi. Ker tega nismo bili sposobni že prej oceniti sami nam bodo sedaj to naredili drugi in mastno zaračunali kar 21 milijonov; super ne!?
Marsikaj: oboje velja hkrati za nespodobno in zaželeno; oboje se da doživeti skrajno osrečujoče in skrajno ponižujoče; o vsakem pripadniki enega spola govorijo na dolgo in široko, pripadniki drugega pa molčijo; o obojem se govori manj, kot bi bilo dobro in zdravo; oboje je v umetnosti in javnih občilih predstavljeno popolnoma drugače, kot je v resnici; in oboje ima več stopenj, ki se med seboj razlikujejo.
Nekoč je na čudoviti in neokrnjeni morski obali reven ribič lovil ribe. Pravzaprav niti ni bil tako zelo reven, njegov ulov mu je zadoščal za povsem udobno življenje. Delo je jemal zlahka, pravzaprav je v njem užival in običajno se ni pretegnil od napora; vsake toliko se je zleknil v udobno senco pod košatim borovcem in malce zadremal ali pa preprosto samo lenaril.
Gospod Virant je izjavil, da v Sloveniji ni več svetih krav.
V nedavni raziskavi, opravljeni med 538 prebivalci Slovenije (vir: Inovativni podjetniški modeli ekonomije delitve v Sloveniji), je kar 380 oziroma 70,6 % anketirancev odgovorilo, da bi morali “delitev najpomembnejših dobrin, kot so hrana, voda in zdravila organizirati v okviru držav ali mednarodne skupnosti ”. 55 (10,2 %) anketirancev je na vprašanje odgovorilo, da je “za delitev najpomembnejših dobrin že zdaj primerno poskrbljeno in sicer v okviru trgov”; 103 (19,1 %) pa o tem nimajo posebnega mnenja.
Pred več kot dvema tisočletjema je Sokrat govoril o nujni napetosti med političnim življenjem v mestu in filozofijo. Govoril je o konfliktu med svobodno rabo uma in zahtevami političnega življenja. Sokrat je vsekakor simbol upornika in človeka, ki dela, kar govori, govori pa o življenju, ki je vredno, da ga človek živi. Kakšno je torej življenje, ki ga je zares vredno živeti?
Živimo v času, ko se globalizirani svet odmika od demokratičnih principov, ki vsaj na papirju zaenkrat še ostajajo temelji državnih ureditev, pa tudi medčloveških odnosov. A poleg tega imamo Slovenci še nek drug, bolj specifičen problem: demokracije do zdaj sploh še nismo osvojili.
Predsednica vlade trdi dvoje. Prvič. Proračun nas pelje naravnost na pot napredka in razvoja. Drugič. Pojma nimam, koliko bo stala sanacija bank.
Ocenjevanje vladnih dosežkov je izziv, na katerega odgovarjajo evalvatorji učinkov javnih politik, ločeno od politik in nevtralno. V Sloveniji je ocenjevanje učinkov politik po osamosvojitvi v veliki meri zamrlo, zadnje desetletje pa oživlja v povezavi z zahtevami Evropske unije. Ta namreč od prejemnic sredstev iz njenih podpornih skladov zahteva dokazati dosežke porabe sredstev že v trenutku načrtovanja, včasih pa tudi med izvedbo in po zaključku financiranih projektov.
Razne ankete, ki domnevno merijo javno mnenje, v resnici pa zgolj površinsko ugotavljajo, kako se v posameznih obdobjih nekateri ljudje refleksno odzivajo na aktualna dogajanja v državi, kažejo, da ljudje vse manj podpirajo delo trenutne vlade. Nobene raziskave ni treba narediti, da bi ugotovili kaj takega.