.. smo slišali včeraj v oddaji Tarča. Tega prispevka v resnici nisem hotel napisati, toda skušnjava je bila navsezadnje prevelika. Nastal je torej zaradi moje šibkosti.
Sedaj je morda še zadnji čas za odločen upor in protest zoper čudaško krčenje javnega sektorja, ki ga hočejo narediti vitkega; kako neustrezna beseda – dokazuje zgolj to, da ne vedo, o čem sploh govorijo. Človeku z zdravim razumom je zato vse teže opazovati razvijanje totalitarnega novoreka, ki vidi prihodnost občestvenega življenja v neodgovornem privatiziranju, brutalnem zmanjševanju javnega sektorja in globalnem komercializiranju vsega, kar sicer tvori eksistence ljudi. Skoraj neverjetno je, da normalno inteligentni ljudje molče sprejemajo dereguliranje življenja, njegovo divje privatiziranje in nepertinentni novorek ter ga celo vneto zagovarjajo kot najvišji dosežek uma. Nekaj podobnega se je dogajalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja, o čemer so pisali Wilhelm Reich, Theodor Adorno, Hannah Arendt in številni drugi misleci, katerih imena počasi tonejo v pozabo.
Kot sem omenjal v prejšnjem članku, se na nekaterih ekonomskih fakultetah po svetu dogajajo revolti študentov, ki zahtevajo prevetritev ekonomskega kurikuluma. Ena takšnih univerz je Univerza v Machestru, kjer so se študentje ekonomije, združeni v apolitični Post-Crash Economic Society, stvari kot kaže lotili resno. Organizirajo tako predavanja, kjer drugače misleči ekonomisti predstavljajo posamezne heterodoksne pristope, kot tudi skupne bralne ure, njihova stran pa zbira tudi heterodoksno literaturo in vire za študente. Kot zanimivost prilagam video prvega dela zadnjega dogodka – predavanje enega največjih kritikov neoklasične smeri Steva Keena, ki v kratki predstavitvi oriše, zakaj je neoklasična smer spregledala bližajočo krizo, Minskyjev pogled na ekonomijo in zakaj so finančni aspekti kapitalizma (denar) pomembni ter zakaj je potrebno reformirati poučevanje ekonomije.
Zanimivo bo videti tudi drugi del: predavanje Petra Backusa, profesorja z Univerze v Manchestru in debato med obema predavateljema, ki je sledila. Nekaj podobnega pogrešam tudi pri nas.
Ministrica Anja Kopač Mrak
MDDSZ
Kotnikova 28
1000 Ljubljana
Spoštovani!
Tokrat se javno in neposredno obračamo tudi na vas kot pristojno ministrico za t.i. politiko socialnega in invalidskega varstva, saj očitno na to vašo odgovornost vse prevečkrat pozabite ali jo celo zanikate. Bolj konkretno, mislim predvsem na problematiko, povezano z netransparentnim delovanjem FIHO, kolizijo interesov in sumom koruptivnih ravnanj ter nesmotrnega in nenamenskega financiranja naložb in drugih storitev določenim invalidskim organizacijam. Čeprav redno dobivate naše dopise in pozive (uradne YHD in dopise naših uporabnikov), se do danes še niste oglasili, kaj šele, da bi tudi kaj ukrepali. Verjamemo, da ste v tej smeri vsaj s strani KPK dobili že kakšen poziv ali dopis, a ga preprosto ignorirate.
'Hvala bogu, ja!' je bil prvi odgovor, ki mi je padel na pamet, ko sem na velikem obcestnem plakatu prebral: »Si predstavljaš družinsko kosilo brez staršev?« Ko sem v nekoliko drobnejšem tisku prebral: »Otroci in mladostniki v Mladinskem domu Maribor si ga. Življenje brez staršev je njihov vsakdan,« sem pomislil: 'Še sreča!' Pisalo je tudi: »Predlagaj in pomagaj! Obišči spletno stran www.predlagajinpomagaj.si in predstavi svojo idejo [brez vejice] kako pomagati vrstnikom v Mladinskem domu. [brez klicaja]« Začudil sem se: 'Pa saj jim je že pomagano, da ne rabijo jesti s starši!'
EU za črpanje evropskih sredstev v novem programskem obdobju uvaja mehanizme celostnega razvoja. Njihovo poslanstvo bo zagotoviti sinergije med sektorskimi prioritetami, med finančnimi viri in med nosilci razvoja. Celovitost je odgovor na do sedaj prevladujoči enostranski razvoj, temelječ na višanju stopenj rasti dohodka. V EU se ta model ni potrdil, ker poglablja teritorialne razlike in zaostri socialna nasprotja. Celostni mehanizmi bodo omogočali razvojni politiki upoštevati ključne razlike med sektorji, regijami, področji razvoja, ne da bi zato ogrozila potrebne makro premike na ravni države v zvezi z napredkom inovacij, trajnosti razvoja in teritorialno kohezijo. Članice EU bodo tako za obdobje do leta 2020 predpisale celostne pristope vsaj nosilcem razvoja v mestih, medtem ko bodo na področju lokalnega razvoja pristopi, ki so že od prej v veljavi (programi razvoja podeželja), le še okrepljeni.
V medijih ne beremo velikokrat, da je ekonomija zelo razdeljena znanost, v kateri že 30 let dominira ortodoksen pogled neoklasične smeri. Na večini ekonomskih fakultet po svetu poučujejo povečini samo ta pristop in to je eden izmed ključnih razlogov za zadnjo krizo, kot tudi za to, da so jo ekonomisti spregledali. Vendar so se študentje začeli upirati takšni 'intelektualni monokulturi'.
Videti je nemogoče, dokler tega ne storiš – Nelson Mandela
Poziv slovenskim EU poslancem : za odpravo političnega apartheida v Sloveniji, za uvedbo demokracije in za odpravo kršitev človekovih političnih pravic in državljanskih svoboščin
Povsem nerealno je pričakovati, da se svet lahko vrne v stare tirnice. Strahoviti napori svetovnih vlad, predvsem najrazvitejših, da bi ponovno vzpostavili stari ekonomski sistem, ki je svoj vrh dosegel konec 20. stoletja, so podobni zdravljenju bolnika na smrtni postelji z aspirinom.
Koliko svobode je danes dano izkusiti človeku, ki živi v svetu, kjer vedenje ljudi vse bolj določa logika tržne menjave, in v katerem se znatnemu številu ljudi nenadoma ne zdi nič spornega v ideji, da je vsaj načeloma lahko vse naprodaj? Človek namreč zlahka dobi vtis, da je vse več stvari, ki se jih da spremeniti v blago (in to nikakor ne samo materialne dobrine) oz. da je vse manj stvari, katerim so se ljudje pripravljeni posvetiti z vso resnostjo, predanostjo in zavzetostjo, kadar te pač niso neposredno povezane s služenjem denarja in se ob ukvarjanju z njimi človek ne more nadejati prirasta fičenkov na trr.