V zadnjih dneh so borze ponovno odete v rdeče, kar pomeni, da borzni indeksi padajo. Rdeča barva je tudi barva krvi. Zaradi borz ljudje krvavijo in to dobesedno. Gospodom na borzi seveda ni jasno, da živijo v vzročno-posledičnem svetu oziroma, da ima vsako njihovo dejanje posledice. In posledice borznega manipuliranja in špekuliranja so grozljive. Merijo se v milijonih brezposelnih, revnih, lačnih in tudi mrtvih. Zveni apokaliptično, a ni. Finančne borze so jedrsko in kemično orožje sodobnega sveta.

Vlada RS 4.2.2014

Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana

Zadeve:

ZKon, EPA 1689 – VI; Mnenje Vlade o Predlogu zakona o konoplji 29.01.2014 [Vlada RS]

ZSzdr, EPA 1688 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o samozdravljenju 24.01.2014 [Vlada RS]

ZosBiv, EPA 1687 – VI; Mnenje Vlade o predlogu Zakona o osnovnem bivanju 31.01.2014 [Vlada RS]

Le kaj počne ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak? Ustvarja vtis, da dela? Učinkov njenega dela res nikjer in nikoder ni opaziti, a še kako vidne in občutne so negativne posledice, ki jih prinaša njena očitna nezmožnost ali nesposobnost vodenja tega za državo tako ključnega resorja. Ga. ministrica sploh ni reagirala na javno pismo, kjer jo pozivamo k ustavitvi ropanja javnih sredstev FIHO in ji dajemo tudi pravno podlago za dolžnost njenega ukrepanja. Dolžna je namreč varovati javni interes upravljana in poslovanja z javnimi sredstvi, v skladu z načelom integritete pa je prav tako odgovorna za preprečevaje korupcijskih tveganj, še posebej v primerih, ko gre za javni interes in pravice manjšin. Briga njo, tako kot jo briga popolno neusklajeno delovanje direktoratov ministrstva ali pa kaos na Zavodu za zaposlovanje, ki je resnici na ljubo že dolgo časa zgolj zavod za registracijo brezposelnih.

Zadnji vremenski pojavi, ki so prizadeli Slovenijo, pa tudi širše območje, na žalost niso več samo občasni ekstremni pojavi, temveč vse bolj postajajo “običajno” vremensko dogajanje. Vendar je osredotočenost političnih in ekonomskih odločevalcev na problematiko globalnih podnebnih sprememb v zadnjih letih skorajda povsem “izpuhtela v atmosfero”. Namesto preobrazbe ekonomskega sistema, ki temelji na gospodarski rasti v sistem, ki bi temeljil na trajnostnem razvoju, je vsa pozornost danes namenjena “reševanju” finančnega podsistema, ki je povsem “zasenčil” vsa druga, daleč pomembnejša področja človeške družbe. Človeštvo je danes dobesedno ujetnik globalnih finančnih elit. Če bomo še naprej pristajali na njihovo igro, potem je naša prihodnost zelo črna.

Nekaterim, teh je izjemno malo, veliko, večini ničesar ali pa zelo malo. In da ne bo nobenega nesporazuma: jugoslovanski državni kapitalizem je bil nemogoč, nedemokratičen sistem, obsojen na propad, saj je bil ekonomsko nevzdržen, pa tudi vse preveč je zatiral ljudi. Hvala bogu, da je propadel in da smo lahko napredovali v drugačen tip kapitalizma. Pisec teh vrstic je radosten, da lahko živi v sistemu, ki je neprimerno bolj racionalen in vzdržen, kot je bil oni, ki ga je vzgajal, kar pomeni, da bo še trajal in trajal, da je dober in pravičen, saj imajo vsi ljudje, ki jih nihče ne izkorišča, enake možnosti za uspeh in dokazovanje, o katerem je pred kratkim tako modro spregovoril tudi Šešok, eden izmed tistih, ki so že uspeli, kot se ljubkovalno reče. A bodimo nekoliko resnejši, saj od prodajanja nebuloz in vrtenja klišejev ni nobene koristi.

Če ima Semir Osmanagić prav, smo glede piramid telebani vsi, vključno z vodilnimi svetovnimi izkopaninoslovci in njim samim. Če govori resnico glede ovir in zanikanj, ki jih je bil deležen, obstaja svetovna zarota znanstvenikov proti znanstveni resnici. Prvo je bolj verjetno kot drugo, za drugo pa ima dokaze.

Projekt Venus

Na osrednjo januarsko soboto so se mi zgodile tri imenitne stvari.

Dopoldne sem se sprehajal po gozdu svojega otroštva. Moje noge so gladko švigale čez korenine, se zanesljivo opirale na včasih majave kamne in skale ter se izogibale tudi pastem pod pol metra debelimi plastmi suhega listja, kot da vedo, kje hodijo. Ta drevesa in te kamne poznam in oni mene. Nekoliko smo se spremenili. Nekateri smo se medtem premaknili, nekateri pa tudi ne. Tega in onega ni več, marsikaj pa je novega – s tem se je moj navigacijski sistem seznanjal spotoma in spravljal nekam v tistih 90 % možganov, ki jih 'ne uporabljam'. Sicer pa pesnjenje o tem ne pomaga, kajti gre za občutek – moj občutek, ki ga lahko razume le, kdor je doživel kaj podobnega, pa še ta na svoj, ne na moj način …

Drug pesniški občutek me je preveval zvečer, ko sem gledal film Zeitgeist 3. Podoben občutek me zna obiti ob nekaterih knjigah, filmih, pesmih, ob nekaterih TED-ovih videih in (nekoliko redkeje) med pogovori z ljudmi. To je občutek olajšanja ob ugotovitvi, da nisem nor, vsi ostali pa prisebni, oziroma da niso nori vsi razen mene. To je občutek vznesenosti ob spoznanju, da nisem edini, ki vidi, da je cesar nag, da nas je ogromno in da so nekateri to že zdavnaj vzkliknili. To je občutek veselja, da je na svetu dobro tudi v večjih paketih in da lahko moje utopije morda vendarle postanejo meso …

“Bil je običajen dan v manjšem kanadskem mestu Pumphandle in ulice so bile opustele. Časi so bili težki, vsakdo je bil zadolžen in vsi so živeli na kredit. Popotnik, ki je obiskal območje, se je peljal skozi mesto in se ustavil v motelu. Na pult je položil 100 dolarski bankovec in dejal, da želi pogledati sobe, ker bi eno morebiti tudi najel. Takoj, ko je odšel po stopnicah navzgor, je lastnik motela pograbil bankovec in stekel k svojemu sosedu mesarju, da bi poravnal svoj dolg.

Ne, nikakor ne. Jugoslovanski socializem je bil obsojen na propad že od samega začetka, saj je bil totalitaren in povsem nesposoben dolgoročno preživeti. Ni mogel postati alternativa kapitalizmu, ki je svoboden, čeprav je nastal in se razbohotil na plečih sužnjev in armade delavcev, ki so od izčrpanosti umirali. Morda pa je bilo treba jugoslovanski poskus prehoda v socializem sesuti ravno zato, ker sicer še ni bil alternativa – lahko pa bi postal.

Približno do drugega ali tretjega trajno naseljenega rodu so naši predniki živeli v rodovnih skupnostih. V takšnih skupnostih so živeli tudi predljudje, predniki ljudi in opic ter predniki prvakov, zelo verjetno pa tudi njihovi predniki. Desetine milijonov let življenja v skupnostih …