Ameriško državno sekretarko Madeleine Albright so nekoč povprašali, kaj meni o pol milijona pobitih otrok v Iraku, ki so ga ZDA kar tako zasule z bombami, ker naj bi iraški predsednik domnevno imel orožje za množično uničevanje. Odgovorila je, ne brez določene mere samozavesti in odločnosti oziroma zavesti, da ZDA na tem svetu pač lahko delajo, kar hočejo, da je bila cena res visoka, potem pa zelo mirno dodala, da se je kljub temu splačalo (it was worth it). Kasneje so jo povprašali, koliko iranskih otrok bi lahko pogrešili v morebitnem bombardiranju Irana, a ni odgovorila; je pa, zopet precej samozavestno, dodala, da morajo ZDA vsekakor nadaljevati z bojem zoper teroriste – odgovor je torej na dlani. Mrtve otroke bodo seveda preštevali drugi; domnevnih teroristov tako ali tako ne šteje nihče. So pa sedaj že priletno gospo maja leta 2012 nagradili z medaljo za svobodo; drugače je profesorica za mednarodne odnose.

Te dni so Slovenci nadvse ponosni. Vtis imajo, da so kolajne, osvojene na olimpijadi, tudi njihove. O njih zato govori staro in mlado. Ljudje so vraževerno prepričani, da so športniki njihovi; novinarji vedno znova uporabijo besedno zvezo naši športniki. Na televiziji je zato mogoče isti dogodek videti znova in znova, kot bi bila na delu prisila k ponavljanju, o kateri je govoril Freud.

Filma: Nebraska (2013), The Spectacular Now (2013). Izvrstna produkcija. Preprosti ideji in izjemno prepričljiva realizacija, razumljiva vsakomur. Filma sta dobra, ker se lotevata tega, kar imamo ljudje med seboj, z empatijo, inteligentno, s poglobljenim vpogledom v naravo medčloveških odnosov, ki temeljijo na zaupanju, bližini in želji, da bi bili zares skupaj, ker je to dobro.

Slovenska ustava se naslanja na Deklaracijo o človekovih pravicah, ki vsem ljudem jamči spoštovanje njihovega naravnega razuma, pravne sposobnosti, vesti, svobode prepričanja, intime in nedotakljivosti družine. Odločanje o lastnem telesu in pravica do skrbi za lastne otroke je samoumevno zajeta v teh pravicah. Tako je v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, skratka po razvitih evropskih državah. A ne pri nas. V Sloveniji, podobno kot v drugih bivših socialističnih državah, imajo kljub jasnim določbam Deklaracije o človekovih pravicah, v določenih primerih zdravniki večjo moč odločanja o otrocih, kot njihovi starši. Gre za obvezna cepljenja, nedvomno tvegane invazivne zdravstvene posege, ki lahko povzročijo hude telesne okvare ali celo smrt, zelo težko pa je tak vpliv dokazovati, še posebej v primerih avtoimunih bolezni, katere se lahko pokažejo šele v starejših letih.

Po čem je znan Balkan? Po vojnah in vmesnih obdobjih čakanja, da se konča ta neznosni mir. No, nam, prebivalcem tamponskega gričevja, ki Evropejce ločuje od teh divjakov, je znan tudi po glasbi. Natančneje, znan nam je po pesmih o nepozabni, neutrudljivi, nepremagljivi nesrečni ljubezni do bivše(ga) drage(ga).

Ko govorijo levičarji, pa tudi desničarji in drugi zagovorniki demokracije, svobode, človekovih pravic, solidarnosti, socialne pravičnosti in sploh vsega dobrega, večkrat uporabijo besedno zvezo od spodaj. Od tam naj bi se tako napajale multituda in socialne mreže, tam naj bi bil vir prave, neposredne demokracije, pa tudi uporniki in drugi protestniki, zavezani idealom solidarnosti, prihajajo od tam. Sama besedna zveza naj bi bila dobra že kar sama po sebi. Če se torej nekaj dogaja od spodaj, je gotovo v redu. Na žalost pa obstajajo tudi močne strategije od zgoraj. Dobro je vsaj vedeti, katere so, če se že boriti ni mogoče proti njim, saj so močnejše, kot si ljudje sploh predstavljajo.

Za nami je prvo leto vladanja sedanje koalicije. Mirno lahko rečem, da je Slovenija danes boljša država kot pred enim letom in njeni temelji so bolj zdravi. Naš pogled je usmerjen v rast in prihodnost ter ne v arhive preteklosti…” Gospa premierka, prosimo zaupajte nam vsaj to kakšno robo uživate, da vam tako uspešno uspe otopiti možganske receptorje in posledično brez sramu, povsem samozavestno, pokate takšne nesmisle; če nam že nočete izdati od kod prihaja izposojen denar za reševanje bančne luknje in s katerimi banksterji je bil sklenjen deal?

'Nesrhljivke'

»Japonska jedrska nesreča ni nič posebno hudega niti za Japonsko, kaj šele za nas v Evropi.«

»Izlitje nafte v Mehiškem zalivu ne bo povzročilo trajnejših posledic.«

»Gospodarska kriza bo kratka in ne bo resneje vplivala na življenja ljudi.«

»Gensko spremenjena hrana je neoporečna.«

»Vojne, naravne nesreče in druge težave prebivalcev Tretjega sveta nas ne zadevajo.«

»Podnebnih sprememb ne povzroča človeška dejavnost, ampak narava sama.«

Motnje v delovanju telesa (razen možganov)

Če nas nekaj boli, je rešitev enostavna. Obiščemo zdravnika in mu to povemo, nato pa zadevo bolj ali manj prepustimo strokovnjakom.

Če se nekoliko poškodujemo, je rešitev še bolj enostavna. Pokličemo eno izmed obeh znanih trimestnih številk (morda še drugo, če prva ni prava) in povemo, kje smo, nato pa zadevo prepustimo strokovnjakom.

Če se zelo poškodujemo, je rešitev še bolj enostavna; vse je prepuščeno strokovnjakom.

Ko govorimo o distribuiranju bogastva med ljudmi, je naše zaznavanje realnosti bistveno drugačno od objektivne realnosti. To preprosto pomeni, da v glavnem nimamo realnih predstav, kako bogati in močni so pripadniki elit in kako malo kapitala oziroma moči imajo v rokah vsi drugi. Vsi drugi = več tisoč milijonov ljudi.