Pravijo, da ima Lindsey Vonn nadčloveško vztrajnost. In da je Peter Prevc kakor ptica, ki leti, kolikor daleč je sploh mogoče. Za Tino Maze trdijo, da je smučarka z neverjetno disciplino in jeklenimi živci. Vse to je zagotovo res in vse to je mogoče dokazati onkraj vsakega razumnega dvoma. Dokazovanje sicer ni potrebno, ker omenjeni športniki vedno znova dokazujejo s svojimi dosežki, da je zapisano resnica, je pa pomembna sama logika dokazovanja, ki ne velja le za športnike, temveč velja tudi za politike, pri čemer ni pomembno, ali se tega zavedajo ali ne. Kaj to pomeni?
Trenutno se cena sodčka (barrel) nafte giblje okoli 50 dolarjev (čeprav cena precej niha), ker sta evro in dolar vse bliže, je podobna tudi cena v evrih. Cena za 1 kubični meter (6,29 sodčka) vode iz vodovodnega omrežja v Sloveniji znaša približno 1 evro. Za grobo primerjavo torej lahko izračunamo, da je 1 kubični meter nafte vreden približno 300 evrov, kar pomeni, da je nafta 300-krat dražja od vode. Pa vendar lahko trdimo, da je voda veliko dragocenejša od nafte.
V tej deželi je menjavanje ministrov za šolstvo šaljivo. Tako je rekla oni dan soseda. Kaj je šaljivega na menjavanju ministrov oziroma ministric za šolstvo in kako je njihovo menjavanje povezano z receptom za uspešno Slovenijo, ki je ta, da se nehamo obremenjevati z neumnimi principi in začnemo magično misliti, kot nam svetujejo preroki Kapitala, o katerih nameravam spregovoriti?
V poplavi vseh mogočih razlag, kaj je sprožilo zadnjo veliko depresijo, ni niti ene take, ki bi zajela bistveno: krizo idej. Svet tam zunaj in človekovo življenje v njem sta namreč bistveno odvisna od idej, s katerimi ljudje mislijo; brez idej pač ni mogoče misliti. Manj ko ljudje razmišljajo, manj je novih idej, slabše je vse skupaj. Mramor in drugi prav zato ker ne razmišljajo, trdijo, da ne živimo več v komunizmu, v katerem smo bili vsi enaki. Poglejmo, kako je z enakostjo v neoliberalnem kapitalizmu na začetku 21. stoletja, ki je močno zaznamovan s krizo idej, zaradi katere tudi Mramor in drugi ne vedo, kaj komunizem sploh je.
Zlati ljudje, takole je to na stvari.
Na tem svetu je preveč nepravičnosti. Kapitalizem je v osnovi nepravičen sistem. Vsako zagovarjanje in reševanje kapitalizma je neetično in nemoralno. Kljub temu lahko v takem svetu otroci odrastejo in se razvijejo v srečne ljudi. Ne povsod in ne vselej, toda to ne spremeni pomena in vrednosti zapisanega. Za razvoj otrok v srečne državljane pa ni pomembno, kakšnega spola so njihovi starši, ni pomembna njihova spolna naravnanost, temveč je predvsem pomembno, koliko ljubezni, sprejemanja, topline, razumevanja in podpiranja je med njimi. Prav ob tem pa se zaostri vprašanje o spolnih zlorabah otrok, nasilju nad njimi in sprenevedanju, zaradi česar nekateri vztrajno verjamejo, da so za srečo otrok in odraslih ljudi pomembni spolna naravnanost staršev, Božji načrt za vsakega otroka in Naravni zakoni, po katerih naj bi živeli.
Preden začnemo govoriti, da ne živimo več v komunizmu, v katerem tako ali tako nikoli nismo živeli, in preden začnemo hvaliti tržni kapitalizem, v katerem tudi nikoli nismo živeli, saj sploh nikoli ni obstajal, je dobro vedeti vsaj tole: vsak dober oblastnik in gospodar bo svoje gospostvo brez sramu zavijal v mite, pripovedke, pravljice, ideološke stavke in podobno. Ne obstaja gola oblast, kot bi rekel Michael Parenti, in ne obstajajo oblastniki, ki zgolj vladajo nad rajo. Vselej jim namreč tudi pripovedujejo, jih nagovarjajo, jih zapeljujejo, jim ponujajo mite in druge pripovedke o naravi realnosti, družbe in medsebojnih odnosov. Prav zato je v njihovem interesu, da raja čim manj misli in da je čim bolj ubogljiva, saj hočejo misliti namesto nje, da je čim bolj prestrašena, negotova in brez samozavesti.
Socialne valute
Ekonomisti v svojih delih pogosto navajajo, da so preprosta ljudstva kot 'primitivni' denar uporabljala najrazličnejše predmete, npr. školjčne lupine. Vendar ta izjava temelji na ignoranci oz. na površnem opazovanju dejanskih družbenih odnosov med pripadniki posameznih plemen. Graeber razlaga, da so antropologi prišli do spoznanja, da v preprostih družbah obstajajo t. i. sfere izmenjave (spheres of exchange), torej polja, znotraj katerih je možno izmenjavati oz. pridobivati določene vrste stvari. Kot primer navede pleme Tiv iz Nigerije, informacije o življenju katerega so antropologi povečini pridobili v sredini 20. stoletja, ko je Nigerija še spadala pod britanski imperij.
Neumno je večidel oboje. Vprašanje je, kaj je vzrok in kaj posledica. Lahko pameten učitelj iz neumnih učnih načrtov in postopkov potegne kaj pametnega? Lahko načrti in postopki iz neumnega učitelja iztisnejo kaj pametnega? Ali oba zanemarjata pravila, da lahko delata po svoje, tako kot pravila zanemarjajo učitelje in učence, da se lahko zapletajo po svoje?
Danes zvečer imam predavanje z naslovom Kaj bi partizani storili danes?; to bo predavanje iz cikla z naslovom Hej, brigade!, ki ni nastal po naključju. Predavanje bom imel zato, ker je danes izjemno pomembno govoriti o naravi partizanskega bojevanja, ki je neposredno povezano z oblikovanjem sodobnega spektakelskega družbenega življenja, v katerem živijo srečni pripadniki elit in vse bolj nesrečni ostali ljudje, potopljeni v ocean podob o srečnem spektakelskem življenju, po katerem naj bi hrepeneli in tudi zares hrepenijo, zato si podobe s pomočjo pametnih naprav nenehno izmenjujejo, zaradi česar nastaja močan vtis, da so siljeni v poseben način vedenja, ki ga lahko opazujemo povsod in kadarkoli: nenehno se trudijo, da bi zabavali drug drugega in se silili k ustvarjanju vtisa, da so zadovoljni. Vtis je tako močan, da bode v oči in terja razmislek.