Medsebojna delitev dobrin nam ni nepoznana. V družinah je delitev dobrin samoumeven »ekonomski« odnos med vsemi njenimi pripadniki. Vsem staršem na svetu se zdi povsem naravno, da s svojimi otroki in drugimi družinskimi člani delijo »svoje« dobrine – hrano, stanovanje in drugo.
Gospod Jelinčič sicer ne pove ničesar takega, da bi si zaslužil komentar, je pa njegovo sovražno govorjenje o beguncih tako primitivno in zgrešeno, da je komentar vendarle na mestu. In opazka o fašizmu ni povsem neposrečena, kajti imaginarne celote se vselej oblikujejo z odstranjevanjem drugačnih, ki se jih, tako kot Jude nekdaj, kratko malo določi. O tem je nekoč veliko povedal Nietzsche, za njim pa tudi Walter Benjamin. O Jelinčiču sicer ne bom govoril, o Nietzscheju in Benjaminu pač.
Ponovno so prišle pohvale Sloveniji iz Bruslja. Je to dobro ali slabo?
Ko so Nemci letos poleti ponižali Grčijo in ji vsilili drakonske varčevalne ukrepe, verjetno niso računali, da so si s tem zabili avtogol. Med varčevalnimi ukrepi je seveda tudi grški javni sektor, ki je že več let trn v peti “pridnim in poštenim” Nemcem. No ja, tudi njihova poštenost se je izkazala bolj za stereotip kot za realnost, kar ravno v teh dneh dokazuje “ugledni” nemški avtomobilski koncern Volkswagen, ki je sistematično goljufal svet z nizkimi izpusti svojih jeklenih žrebcev.
Zakaj navadni državljan v teh krajih vedno znova nezmotljivo zazna, da se praviloma na nevarnosti, ki jih predstavljajo različni ljudje, kot so geji, lezbijke, transvestiti, begunci in drugi, sklicujejo desničarski politiki? Kako je mogoče, da vedno znova pohitijo in takoj kažejo s prstom na nevarne osebke, ki naj bi se jih vsi bali? Zakaj toliko strahu, zakaj toliko tesnobe, zakaj tolikšna potreba po nevarnostih in zakaj je tako malo tega, kar zapišemo v arabskem jeziku naqd dhâtî? In mirno dodajam: zakaj je tako malo humorja v teh krajih, tako malo radosti, tako malo racionalizma v politiki in tako malo kreativne misli onkraj žargona, novoreka in klišejev?
Tolminski žvižgači, smo skupina ljudi, ki nismo nasilneži izgredniki in huligani, smo civilno gibanje z jasnimi smernicami – smo borci za boljši jutri in veliki nasprotniki kapitalizma, v katerem vidimo zlo za človeštvo, smo za družbeno ureditev, v kateri ni družbenih razredov, izkoriščevalskega kapitala, ki človeku jemlje dostojanstvo: Mi smo Puntarji, kritiki današnjih družbeno-političnih razmer.
Tokrat v celoti objavljamo korinspondenco predsednika skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorja Doma upokojencev Idrija Sama Beričiča; dovolj zgovrno ne rabi posebnih komentarjev!
From: Samo Beričič <Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.>
Subject: Incident v DUI - zaprosilo za pojasnilo
Date: 19. junij 2015 10:38:03 GMT+02:00
Spoštovani!
S pisnim poročilom strokovnih delavk DUI – Enote Marof z dne 17.06.2015 sem bil obveščen o incidentu, ki ste si ga privoščili ob nenapovedanem obisku enote dne 11.06. 2015. Glede na to, da nepooblaščeno in skrivno snemanje prostorov doma, zaposlenih in stanovalcev predstavlja eno najresnejših kršitev pravice do zasebnosti, vas pred vložitvijo morebitnih tožb in kazenskih ovadb naprošam, da nam v roku 7 dni od prejema tega obvestila pošljete pisno pojasnilo o tem, kako je do nepooblaščenega snemanja prišlo, po čigavem nalogu in v kakšnem kontekstu. Obenem vas opozarjamo, da bomo kakršnokoli objavo navedenih posnetkov ali sklicevanje nanje preganjali z vsemi pravnimi sredstvi.
Z lepimi pozdravi,
Samo Beričič
Poročila neodvisnih opazovalcev z mejnega prehoda na Bregani so grozljiva. Več sto žensk, otrok in moških je na avtocestnem betonu preživelo noč brez hrane, vode in v mrazu. Ekip Rdečega križa iz Slovenije ni bilo k njim, policija je preprečevala dostop zdravniški nujni pomoči, ženske in otroke je policija ločevala od moških in jih odpeljala.
Zdaj baje po družine, ženske in otroke prihajajo avtobusi.
Policija je brutalna, policisti niso, po reakcijah sodeč, nevtralni, pravijo opazovalci.
Uredništvo ČKZ je napisalo protestno pismo predsedniku vlade. Berite spodaj in širite.
Obenem vas pozivamo, da se po svojih močeh dejavno vključite v reševanje razmer, da posredujete s svojimi stališči, izjavami, analizami, informacijami, zahtevami pri medijih, politikih, odločevalcih ...
Čas je, da proti dehumanizaciji, vazalstvu, nepolitki, nemišljenju izpostavimo svoja telesa. V petek 25. 9. bo v Ljubljani shod. Več informacij o tem pošljem v naslednjih dneh.
mail predsednika vlade: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
"Slovenija mora uveljaviti schengenski režim in bo storila vse, da ga bo uveljavila, kot mora to vsaka članica Evropske unije." Tako pravi premier Miro Cerar, ko se Sloveniji obeta tisoče beguncev. (Slovenske novice)
Ko poslušam te dni slavospeve, namenjene enoletnemu delovanju Cerarjeve vlade, mi gre na jok. Ne gre namreč le za to, da je njeno delovanje meditativno in povprečno, neustvarjalno in dolgočasno, temveč gre predvsem za to, da ne razume kapitalizma in vloge države v njem. Slovenija seveda ni Kitajska, v kateri država obvladuje gospodarstvo, namesto da bi slednje obvladovalo državo, kjer vlada državno načrtovanje in se država upira zakonom kapitalizma, čeprav jo imajo številni ekonomisti za kapitalistično državo, ker ne morejo priznati, da je v resnici komunistična, pa vendar je jasno vsaj to, da slovenska vlada ne ve, kako delovati v dolgi depresiji, ki ji ni videti konca, zato hvali sebe in noče priznati, da nismo niti tam, kjer smo pred skoraj desetletjem že bili. Prav zato ne slišimo ničesar, kar ni novorek ali žargon, ne slišimo ničesar, kar presega kolektivne reprezentacije realnosti, ki nimajo prav nobene resne zveze z realnostjo. Ničesar torej ne slišimo o: demokratični, socialni in solidarnostni ekonomiji; egalitarnosti in sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij; ekoloških in duhovnih perspektivah; inovacijah, delavskih kooperativah in samoupravljanju. In preprosto ne verjamem, da bo kak član slovenske vlade prebral tole knjigo: Beyond Capitalism: Building Democratic Alternatives for Today and the Future; uredila sta jo Jeff Shantz in José Brandan Macdonald. Sledi teorija.