Podrobnosti
Zadetkov: 3491

Sem narobe zapisal letnico? Saj se vendar bliža leto 2017. Morda pa je kar prav tako, da zapišemo 2007, kajti v resnici smo izgubili celo desetletje. Zato na simboličen način ne vstopamo v leto 2017, temveč ponovno v leto 2007. V leto, ko se je začela največja sodobna ekonomska kriza, ki še zdaleč ni končana (ne verjemite politikom, ki prav zdaj trdijo, da smo krizo premagali), temveč se lahko kadar koli, zagotovo že zelo kmalu, zaostri bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Zakaj to lahko trdimo? Imamo vsaj pet razlogov:

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4413

Tovariši in tovarišice! Na praznično jutro berem knjigo, kot se spodobi: Jesus Before the Gospels: How the Earliest Christians Remembered, Changed, and Invented Their Stories of the Savior. Spisal jo je izvrstni Bart D. Ehrman, izšla pa je pri založbi HarperOne, in sicer pred kratkim. Temeljna zamisel? Vloga spomina pri pripovedovanju zgodb o Jezusu in njihovem širjenju med ljudmi, vloga pripovedovalcev in vloga poslušalcev. Preden so cerkvene avtoritete spolirale uradne zgodbe o Jezusu in jih priredile za svoje oblastne potrebe, so si namreč ljudje sami pripovedovali zgodbe o njem in njegovem delovanju. Neprimerno zanimivejše in radikalnejše! Zakaj? Sledi odgovor. Obenem berem še eno izvrstno knjigo z naslovom The Verso Book of Dissent: Revolutionary Words from Three Millenia of Rebellion and Resistance; uredila sta jo Andrew Hsiao in Audrea Lim. V novem letu tudi vam privoščim mnoge dobre knjige in veliko etičnosti v bojih zoper nepravičnosti in krivice.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 14923

UDK:

Izvleček

Marijan Gerdej, OČE NAŠ. Izvirnik v slovenščini, izvleček v slovenščini in angleščini, povzetek v angleščini.

Tekst molitve Oče naš, ki ga najdemo v prevodih v svetega pisma, je različen in avtor pokaže, kakšni bi morali biti popravki. Avtor prikaže tekst očenaša in nakaže razlike v prevodih še posebej v pojmovanju nebes, na koncu pa je v sedanjem tekstu poziv Bogu, da nas vpeljuje v skušnjavo.

Preberi več

Podrobnosti
Zadetkov: 2964

“Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene. Izvajajo ga nedržavne skupine, posamezniki ali države. Terorizem je večinoma javno dejanje, saj s tem hočejo teroristi doseči čim večje število ljudi (s pomočjo sodobnih medijev, ki pokrivajo take incidente) in tako vplivati na širše javno mnenje.” (Wikipedija)

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3455

Kako lahko v družbi znanja, kot jo imenujejo, nastaja znanje, če ne v odnosih do resnice? Logično je namreč, da ne obstaja znanje brez resnice. Obstaja tudi neznanje, toda nihče ne govori o družbah neznanja. Slavijo znanje, vendar obenem ne slavijo vsaj enako tudi resnice. Zakaj je potem okoli nas tako malo resnice in zakaj nas ves čas prepričujejo, da živimo v družbi znanja, če pa je očitno, da slavijo znanje, ki ne obstaja, če ne slavimo obenem tudi resnice? In v novem letu nam želijo veliko sreče in zdravja. Kako, če ne natanko v odnosu do resnice, ki je luč? Ali kot bi pripomnil Alain Badiou: če hočemo novo življenje, potrebujemo najprej novo luč.

Preberi več 1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3550

Naj najprej povem, da moje delo poleg predavanj, pisanja člankov in knjig zajema tudi psihološko delo z dijaki in drugimi mladimi ljudmi, ki se znajdejo pred takimi ali drugačnimi težavami oziroma problemi. Te dni sem dobil tole ponudbo od neke Irene Janžekovič Ž.: Dijake lahko spodbudite k samostojnemu reševanju njihovih težav s pomočjo brezpl. aplikacije. Dijaki se pogosto znajdejo v nekem neprijetnem počutju iz katerega ne vidijo izhoda. V aplikaciji POČUTKO - Problem? Resitev za android lahko izberete svoje počutje, nato pa vam aplikacija ponudi več možnih predlogov kaj lahko storite, da izboljšate svoje počutje. Izmed predlogov lahko sami izberete kaj boste storili, da bo vaše počutje boljše. Če posameznik nekaj naredi, lahko svoje počutje izboljša - namen je ljudi spodbujati k aktivnosti in k prevzemanju odgovornosti za svoje počutje. Namen aplikacije je premagati nemoč, dati ljudem moč za svoje življenjske odločitve, posledično tudi za počutje. Pojma nimam, kdo je Irena Janžekovič Ž., dejstvo je, da ne zna dobro slovensko in se ne zna pisno izražati, mogoče je, da sploh ne obstaja in da je sporočilo navadna šala kakega pametnega androida, kljub temu pa sledi komentar, kajti morda bodo ljudje res že v kratkem svoje počutje naravnavali po androidih in drugih pametnih napravah ter se še bolj pogrezali v depresijo, ko bodo spoznavali, da je okoli njih vse več robotov in mrtvih stvorov ter vse manj živih ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjali o svojem resničnem počutju, a se ne bodo.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3423

Leto 2016 gre h koncu. To je še eno leto, v katerem so ljudje na vseh koncih sveta nakopičili milijarde fotk, podob, slik in drugih imaginarijev, misleč, da je tako tudi prav in da jim bodo prijazne podobe nekoč v krogu družine obujale tople in prijetne spomine. Saj jih v resnici bodo, le da bodo to tudi spomini na celotno leto 2016, ne le na tiste dogodke, ki jih želimo videti, ker so nam všeč, na leto torej, ki bo za nazaj videti kot srhljiva podoba še zadnjega upanja, da se svet ogne katastrofi epskih razsežnosti. Prijetni spomini se bodo tako mešali s podobami vulgarnosti, bizarnosti, absurdov, neumnosti in katastrof, ki bodo na povsem nove načine naddoločale še vedno žive podobe koncentracijskih taborišč in vojnih grozot iz prve polovice 20. stoletja, pa podobe obleganega Sarajeva, bombardirane Faludže, porušenega Alepa, neskončnih taborišč za prebežnike po vsem svetu, bodečih žic, zidov in ograj, podobe torej, za katere so pričevalci že zdavnaj povedali, da pomenijo zaton nečesa pristno človeškega, nečesa, kar naj bi ostalo nedotaknjeno na veke, nečesa, kar so ljudje varovali in negovali tisočletja, negovali in kultivirali pa bi tudi v prihodnosti, če bi še lahko upali, da bo napočila. In naj povem že vnaprej, da nikakor na mislim na preprosto in prevečkrat poudarjeno razliko med apokaliptičnim pesimizmom in tehnokratskim optimizmom. Ne eno ne drugo me ne zanima niti malo.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3225

“Ko nam zmanjka hrane, gremo nabirat riž v podganje luknje. Ko ga najdemo, ga naberemo v košaro. Domov se vrnemo, ko ga naberemo za eno vrečo. Naslednje jutro ga skuhamo, potem pa ga gremo spet nabirat. Bog ima veliko srce. Bdi nad nami in nam daje vse. Ko me vidi, kako iščem riž, poskrbi, da ga najdem. Brskam po podganjih luknjah, potem pa se vrnem domov.” (Človek: Na križišču dveh svetov, francoska dokumentarna serija, 2; 18. december 2016, 20.15, TVS 2)

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3813

Zopet berem knjigo: Critical Theory and Political Engagement: From May ’68 to the Arab Spring (Christopher Pawling, 2013). Ljudje mi sicer vedno znova pravijo, naj odneham, naj končno že prekinem, naj ne berem toliko, ker se mi bodo skisali možgani, toda ko jih zadnje čase natančneje opazujem, se mi zdi, da so prav njihovi možgani vse bolj kisli, saj so tudi stavki, ki prihajajo iz njihovih ust, vse to pa nadzorujejo prav možgani, vse bolj ubogi, vse enostavnejši, vse krajši, vse bolj oropani pomena in vse bolj klišejski. Ni čudno, da vedno znova potožijo, da jim peša spomin, saj nevroni dobro delujejo le, če jih priganjamo k delu in če jih znamo spodbujati, pri čemer ima poleg branja dobrih knjig pomembno vlogo prehrana, skupaj z veliko gibanja. Potem seveda za svoje težave obtožijo polno Luno in dodajo, da bom že videl, kaj to pomeni, ko bom toliko star, kot so sami; in ko bom imel sto kil, bi smel dodati v duhu njihovega žargona. V resnici sem že sedaj starejši od njih, ampak pustimo detajle ob strani. Berem torej knjigo, se veliko premikam in jem ustrezno hrano, v kateri zlasti ni rakotvornega rdečega mesa, ki ga sicer besno zagovarjajo in je zavest ljudi dobesedno preplavljena z njegovim oglaševanjem oziroma s propagando. Kako je mogoče oglaševati nekaj, kar je dokazano rakotvorno? Vprašanje je kajpak retorično.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4382

Znanost se cepi kot drevo življenja. Za nestrokovnjake obstajata dve glavni veji, naravoslovje in družboslovje, za strokovnjake pa malo več. Vse te veje se delijo na vede, vede na področja, področja na panoge, panoge na … Vsak malo bolj zagnan in častihlepen predavatelj tekom življenja izumi svojo znanost. Ta po njegovi upokojitvi 'izumre' ali pa jo njegovi učenci proslavijo in slejkoprej razcepijo v nove znanosti.

Čas bi že bil, da bi znanosti priznale, da druga brez druge nimajo za burek, in bi začele podirati medsebojne pregrade, namesto da toliko truda vlagajo v gradnjo novih. Življenje je v osnovi okolje, v katerem se neprestano obnavlja, širi in dopolnjuje molekula DNK. Znanost pa je v osnovi okolje, v katerem se neprestano obnavlja, širi in dopolnjuje resnica …

Preberi več Dodaj nov komentar