Križ
Svetovna statistika pravi, da je od vnetja spodnjih dihal (predvsem gripe in pljučnice) leta 2017 umrlo 2.560.000 ljudi, torej nekaj čez 200.000 na mesec. Večji delež jih umre pozimi, torej je takrat ta številka precej višja. Od Covida 19, ki je tudi nekaj takega, jih je v 5,5 zimskih mesecih letos umrlo 312.000, torej povprečno 57.000 na mesec. Takole čez palec bo Covid kriv za vsako tretjo smrt od vnetja spodnjih dihal. Vendar teh smrti letos ne bo za tretjino več. Pravzaprav jih bo manj, kajti ukrepi preprečujejo tudi druge okužbe dihal. Spet pa se zaradi ukrepov naša odpornost niža, torej bomo v prihodnjih, spet družabnih mesecih smrkali, kihali in se kuhali bolj, kot bi se sicer. Deležu pokojnih bi se letos v odsotnosti Covida dihala smrtno (in nalezljivo) vnela od česa bolj znanega, iz česar nihče razen svojcev ne bi delal cirkusa. Kakšno pljučnico pa so morda pripisali dežurnemu krivcu Covidu in delali cirkus.
Zdi se, da pretežni del javnosti nima realne predstave o novinarski oziroma publicistični svobodi. Pred leti so novinarji protestirali zaradi domnevnega vmešavanja politikov v novinarstvo na nacionalni televiziji. Tudi v zadnjem času slišimo kritike glede vmešavanja vlade v delo novinarjev. Govori se, da naj bi koalicija posegala v njihovo avtonomijo, kar je po svoje smešno in daje misliti. Ker stvari malce poznam tudi z druge, torej novinarske/publicistične strani, lahko trdim, da je novinarska svoboda mit. No, vsaj do neke mere.
"Pred vrati imamo recesijo in zelo se bo treba potruditi, da ne bomo imeli tudi depresije," predsednik vlade Janez Janša ima prav. Po koncu epidemije bo nastopila recesija (ta je praktično že tu) ali celo depresija, kar pomeni dolgotrajno ekonomsko krizo. Ena od opredelitev depresije je, da gre za padec bruto družbenega proizvoda (BDP) za več kot 10 odstotkov in za dve ali večletno recesijo. Med najbolj znanimi je Velika depresija v ZDA, v obdobju 1929 do 1933; vemo kako dolgotrajne in hude so bile njene posledice.
Cenjeni vladar Ivan J.!
To pismo je namenjeno Vam. Nisem ga poslal na Vaš naslov, ker je javno znano, da poštnega nabiralnika ne odpirate. Nisem ga poslal na naslov Vlade RS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni preusmeriti do Vas. Nisem ga poslal na sedež SDS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni prebrati. Objavil sem ga kar tukaj, v upanju, da ga bo našel kateri od Vaših strokovnih sodelavcev za področje trolanja in Vas povprašal, ali naj me napade ali pohvali.
In zakaj Vam pišem? Ravno zaradi Vaših sodelavcev. Vem, da želite vladati sami, a to lahko morda počnete pri sebi doma. Če želite po domače vladati Sloveniji, pa mora biti ob Vas vsaj še kdo pismen in sposoben razumeti še kaj razen ukazov. Jaz sem takšna oseba. Ukaze sicer bolj slabo razumem, a za to imate že dovolj strokovnjakov.
9. maja praznujemo Dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tega dne, leta 1945, torej pred 75 leti, se je tudi uradno končala 2. svetovna vojna, vsaj v Evropi. Danes si komajda še predstavljamo, kako pomembna je bila ta zmaga. Ne gre samo zato, da se tega dne spominjamo, temveč da nam je v opomin, kako važno je »negovati« in si prizadevati za vrednote, ki so takrat zmagale.
To je seznam 400,25 kolumen, ki sem jih objavil na Za-misli med 30. 1. 2012 in 4. 5. 2020. Za lažje prebijanje skozi naslove so razdeljene v poglavja:
o
DIKTATURA VEČINE (23): Narodnozabavna telenovela (3);
GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (15), Delovni čas (9), Gospodarska rast (7);
LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (10), Ljudje okoli njih (14);
MODROVANJE (20): Koronavirus (5);
NASILJE (4): Spolno (11), Družbeno (19), Službeno (5), Vojna (14);
NEDELUJOČA DRUŽBA (22);
NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (15): Vera (17);
ŠPORT (7);
UMETNOST (11): Glasba (3), Književnost (12), Uprizoritve (2), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (14), Kratke zgodbe (3);
VLADANJE: Kaj je (27), Kaj bi lahko bilo (18);
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE (10): Doma (8), V šoli (16);
ZGODOVINA (25);
ZNANOST (11): Stroji (7), Zdravstvo (3).
Rojen sem v Jugoslaviji – državi, ki je ni.
Kot državo rojstva moram navajati Slovenijo – državo, ki je ni bilo.
NAMEN je odstop vlade, ki žali in ustrahuje ljudi.
CILJ je življenje v državi, kjer se nihče ne rabi nikogar bati.
KRAJ so trgi in ulice med njimi.
ČAS je petek ob 19. uri.
NAČIN je nenasilno, spoštljivo in umirjeno. Sedimo, stojimo, hodimo in se vozimo. Pogovarjamo se in spoznavamo. Izvajamo himno.
SKRAJNI NAČIN je splošna stavka.
PRED VLADNIMI POSLOPJI se ustavimo in izvedemo himno. Z avtomobilom enkrat dolgo zatrobimo.
PRED POLICAJI IN VOJAKI izvedemo pozdrav ali himno z nasmehom. Z avtomobilom trikrat kratko zatrobimo.
PODPORNA DEJAVNOST je obveščanje o dejanjih vlade.
JAVNA OBČILA se puntov udeležujejo, verodostojno poročajo in varujejo identiteto udeležencev.
ZNAK je kolo.
BARVA je zelena.
HIMNA je minuta tišine z roko na srcu usmerjeni proti oknom vladnega poslopja ali drug proti drugemu.
POZDRAV je roka na srcu, pogled v oči in nasmeh.
--
Razglas gverilskega puntanja – razlaga
NAMEN je doseči odstop državne ali občinske vlade, ki:
- žali in ustrahuje ljudi zaradi osebnih okoliščin ali izražanja lastnih prepričanj;
- ravna v nasprotju z zakonodajo in oškoduje državno premoženje;
- laže, potvarja uradne podatke in otežuje delo javnim občilom;
- otežuje delo strokovnjakom in ravna v nasprotju z njihovimi priporočili.
CILJ je življenje v državi, kjer se z izjemo zločincev nihče ne rabi nikogar bati, – v pravni državi, ki načrtno in strokovno:
- onemogoča nasilje, kriminal, revščino in uničevanje okolja;
- krepi javno zdravstvo, šolstvo, znanost in tehnologijo, samooskrbo s hrano, vodo in energijo, civilno zaščito ter potniški promet.
KRAJ so trgi in ulice med njimi. V primeru zapore so poti okoli zapore. V primeru napada represivnih organov so vse poti. Po potrebi si s koordinatami določimo znana, z vozili nedostopna mesta v bližnjih gozdovih, jase pred planinskimi domovi, vrhove hribov in gora …
ČAS je petek ob 19. uri. Traja, dokler se ljudje ne razidejo.
NAČIN je nenasilno, spoštljivo in umirjeno. Sedimo, stojimo, hodimo in se vozimo. Pogovarjamo se in spoznavamo. Izvajamo himno. Punt je prisotnost. Saj vemo, kaj hočemo.
SKRAJNI NAČIN je splošna stavka do odstopa vlade.
PRED VLADNIMI POSLOPJI se puntamo vedno. Mimogrede se ustavimo in izvedemo himno. Z avtomobilom se ustavimo, enkrat dolgo zatrobimo in peljemo dalje. Če je ustavljanje prepovedano, upočasnimo. Če je trobljenje prepovedano, odpremo okna in navijemo glasbo.
PRED POLICAJI IN VOJAKI izvedemo pozdrav, lahko tudi himno, s prijaznim nasmehom, da jim damo vedeti, katera stran je dobra. Z avtomobilom jim trikrat kratko zatrobimo.
PODPORNA DEJAVNOST je obveščanje ljudi, javnih občil in vplivnih ustanov doma in v tujini o neustreznih dejanjih vlade, policije, vojske, članov vladnih strank in njihovih poslovnih partnerjev.
JAVNA OBČILA so vabljena, da se puntov udeležujejo in o njih verodostojno poročajo. Pri tem naj dosledno zakrivajo obraze in na druge načine varujejo identiteto udeležencev ter ne izpostavljajo posameznikov, ki tega ne želijo!
ZNAK je kolo: pravo, broška, ličilo, tatu, slika, kip ali grafit.
BARVA je zelena – barva narave – oblačilo ali ličilo. Punt proti ustrahovanju in izkoriščanju je nujno tudi punt proti uničevanju narave. Ne želimo živeti znosno le nekaj tednov in mesecev, ampak mnogo let in desetletij.
HIMNA je minuta tišine. Vrag je vzel šalo! Med izvajanjem himne smo z roko na srcu usmerjeni proti oknom vladnega poslopja ali drug proti drugemu.
POZDRAV je roka na srcu, pogled v oči in nasmeh. Bodimo prijazni drug z drugim, ne glede na prvi vtis. Vsi smo tu iz istega razloga in z istim namenom … Zaupajmo si! Vzpodbujajmo se! Pomagajmo si! Potrebovali bomo drug drugega.
4. maja 2020 mineva štirideset let od smrti takratnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita (1892 – 1980). Takrat sem bil star dvanajst let; dovolj, da se spominjam tega obdobja. Z zdajšnje časovne razdalje se spodobi, da mu ob okrogli obletnici smrti namenimo nekaj misli. Seveda pa je danes skorajda tvegano o Titu reči kaj dobrega, ker se potem takoj najdejo "anonimni spletni heroji", ki ti očitajo, da si npr. proti osamosvojitvi in proti Sloveniji. Kar je velika neumnost. Vendar naj morebitnim "trolom" kar vnaprej povem, da sem veteran vojne za Slovenijo in to ne eden tistih, ki so se "junaško borili" iz pisarne. Za samostojno Slovenijo sem torej veliko naredil.
Delovni čas ni naravni pojav. Da se je lahko pojavil in nam začel krasti življenje, so morali biti izpolnjeni tile pogoji:
1. merjenje časa, ki ima sicer bogato zgodovino, vendar je postalo zares natančno in zanesljivo šele v 17. stoletju (še dobro, sicer nas delodajalci ne bi nategovali le z nadurami, ampak bi poleg tega nategovali tudi same ure …);
2. merljivo delo, torej (dolgočasno) delo, sestavljeno iz zaporedja enakih dejanj, ki jih je treba določen čas (v nedogled) ponavljati; večinoma gre za delo ob strojih, namesto strojev ali kot stroj, ki – za razliko od predindustrijskih kmetovanja, vojskovanja, moljenja in vladanja – delavcem med delom prepovedujejo kazati kakršnekoli znake življenja, ki niso nujni za opravljanje dela;
3. prosti čas, torej čas, ko delavec lahko zapravlja čas in kaže druge znake življenja.