Zdaj vem, kaj me tako strašno moti pri narodnozabavni glasbi. Svet, ki ga slika, je enak svetu, kakršnega nam prodaja fašizem. Vrednote, ki jih opeva, so vrednote, ki jih skuša ljudem vsiliti tudi fašizem.

Še fašisti niso več, kar so bili nekoč. Res so se tudi nekoč znašali nad neoboroženimi in nenevarnimi ženskami, starci, otroki in nefašističnimi moškimi. So se pa tudi spopadali z oboroženimi. Res so imeli praviloma boljše orožje, ampak metek je metek. Železnega križca nisi dobil tako, da si nadrejenemu častniku pobiral milo …

1. Vsa živa bitja smo enakovredna. Živali ne jemo, razen če je to nujno.

2. Vsako živo bitje ima pravico bivati v svojem naravnem življenjskem okolju na naraven način.

3. Domače živali in kulturne rastline imajo pravico do prilagoditev tega okolja.

4. Ni monokultur. Domače živali in kulturne rastline tvorijo pestre ekosisteme.

5. Moramo jih oskrbovati. Lahko se z njimi družimo, jih lovimo (če je nujno), sadimo in nabiramo. Poskusov ni.

6. V okolja za prosto živeče živali in rastline se ne vmešavamo.

7. Ljudje se smemo gibati po poteh, ne pa posegati v naravna okolja.

7. Meje med okolji so naravne. Ograje so okoli območij za ljudi.

8. Ljudje nismo gospodarji narave.

9. Ljudje imamo pravico bivati v svojem naravnem okolju.

10. Ljudje ne povzročamo nepotrebne stiske pri drugih živih bitjih.

"Zemlja je moja domovina, človeštvo pa moja družina", je zapisal znameniti libanonski pisatelj in pesnik Kahlil Gibran (1883 - 1931). Danes je še kako pomembno, da razmišljamo o teh besedah in jih tudi uresničujemo. Res je, da smo pripadniki različnih narodov, etničnih skupin, veroizpovedi, političnih in drugih prepričanj. Res je, da smo si po videzu in jeziku različni, a dejstvo je, da smo prav vsi ljudje del človeške družine, ki si deli skupni dom – planet Zemljo.

1. Cena je vrednost vloženega dela. Ni prihodkov iz premoženja.

2. Prihodka sta univerzalni temeljni dohodek in plačilo za delo.

3. Osnovna urna postavka je za vse enaka. Dodatki so enotni in predpisani.

4. Delovni čas je preostanek časa, ko človek polno odživi zasebno življenje.

5. Vsi vpleteni odločajo, kaj narediti. Sproti določajo in razrešujejo izvajalce.

6. Sodelavci so enakovredni. Vodje so skrbniki delovnih postopkov in odnosov.

7. Zagotavljamo kakovost, trajnost in naravnost izdelkov in storitev.

8. Zagotavljamo si samozadostnost.

9. Zagotavljamo si zdravo življenjsko okolje.

10. Zagotavljamo si zadovoljitev potreb in razvoj potencialov.

Trg republike

je tam, kjer so ljudje.

Trg svobode

je tam, kjer so svobodni ljudje.

Trg miru

je tam, kjer so miroljubni ljudje.

Danes je veliko govora o nekakšni zloglasni in skrajni levičarski organizaciji Antifa – vsaj tako govorijo ameriški predsednik Trump, nekateri vodilni slovenski politiki in »rumeni jopiči« na Prešernovem trgu, ki so motili uporniško proslavo ob letošnjem dnevu državnosti. Dejansko pa je antifa okrajšava za antifašizem in bolj kot o organizaciji danes lahko govorimo o gibanju, zato besedo pišemo z malo začetnico – antifa(šizem). Antifa je izvorno skrajšano ime nemške skupine Antifaschistische Aktion, ki je delovala v letih 1932 in 1933 ter je navdihnila moderno antifa(šistično) gibanje v Nemčiji in širše. A če hočemo govoriti o gibanju antifa, moramo najprej razumeti, kaj sploh je fašizem.

V petek zvečer greš kolesarit. Ko se vrneš domov, pogledaš poročila. Kot da gre za dva različna dogodka. Javna občila povedo, koliko ljudi je bilo, kje so se premikali, ali je prišlo do kakšnega izzivanja, ali je policija posredovala, in zadevo začinijo z dvema ali tremi izjavami mimoidočih, oziroma tem, kar je od njih ostalo po montaži. To je podobno, kot če bi primerjali svojo izkušnjo potovanja z načrtom potovalne agencije. Na tistem letaku je res napisano vse … a hkrati nič …

Je to poziv k nasilju?

Nasilje je, ko nekaj umažeš, poškoduješ ali uničiš. Nasilje je, ko nekoga prizadeneš, poškoduješ ali ubiješ. Nasilje je, ko nekaj ogradiš ali nekoga oviraš …

Ljudsko zavzetje Trga republike ni nič od tega. Ljudsko zavzetje Trga republike ni nasilje. Ograje na Trgu republike pripadajo državi. Država smo ljudje. Umik lastne ograje ali skok čeznjo ni nasilje.

Veliko ljudi se sprašuje, zakaj se odvijajo tako imenovani petkovi protesti v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, oziroma za kaj si protestniki sploh prizadevajo. Če se prepustite zgolj interpretacijam v medijih, boste težko razumeli njihovo bistvo, če pa se jih udeležite, vam je lahko bolj jasno za kaj gre. Poglejmo si nekaj bistvenih značilnosti tako imenovanih petkovih protestov.