Združeni narodi so 2. oktober, dan, ko se je leta 1869 rodil indijski voditelj Mahatma Gandi, razglasili za mednarodni dan nenasilja. V svetu še vedno poteka več vojaških konfliktov: nedavno sta se spopadli Armenija in Azerbajdžan; še vedno potekajo konflikti v Siriji, Jemnu, Afganistanu, Ukrajini ter še številni drugi konflikti, ki se kadarkoli lahko razplamtijo v večjo vojno (npr. v Kašmirju med Indijo in Pakistanom). A nasilje je lahko tudi drugačno, saj je sam Gandi dejal, da je »revščina najhujša oblika nasilja«.
Ljudje stradajo,
povsod,
tudi pri nas obstajajo.
Danes, 29. septembra 2020, prvič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani (International Day of Awareness of Food Loss and Waste). Hrana je osnovna človekova potreba, kar pomeni, da je od nje odvisno preživetje in zdravje ljudi. Prav tako pa ima hrana izjemen vpliv na naše okolje in podnebne spremembe. Tema letošnjega prvega mednarodnega dneva ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani se glasi: "Prenehajmo ustvarjati prehranske izgube in odpadke. Za ljudi. Za planet." (Stop food loss and waste. For the people. For the planet.)
Nekoč je bila umetnost in so bili umetniki. Nato je Duchamp v galerijo položil pisoar in to opredelil kot »Fontano«. Takšni pisoarji danes zavzemajo levji delež prostora v muzejih sodobne umetnosti. Zdaj je umetnost vse, kar naredi umetnik, umetnik pa je vsak, ki sam sebe označi za umetnika. To velja tako za ljubitelje kot za tiste, ki se s takšnim početjem preživljajo. Večina ljudi za to nima posluha.
Pred tremi tedni smo objavili kolumno z naslovom FIHO – podjetje družine Oman, ki bi po našem mnenju morala pretresti odgovorne za proračun RS, varuhe integritete javnih in namenskih sredstev ter nenazadnje organe pregona. Pa nič od tega se še ni zgodilo; natanko trije članki »t.i. desnih medijev« so zgodbo nekoliko raziskali in jo razčlenili.
Maske, razkuževanje, zapiranje lokalov, omejitve gibanja in potovanj, karantene, samoizolacije, prepovedi večjih združevanj in tako naprej. Živimo v dobi prisilnih ukrepov. Kar nas jezi. Počutimo se omejene. Ogrožen je naš način življenja. Hočemo živeti tako kot prej. Jezimo se na oblast, zdravnike, farmacevte, ki so del nekakšne širše zarote. Pa pri vsem tem kdaj pomislimo, da smo morda sebični, da smo del razvajene potrošniške družbe, ki ne prenese niti malo odrekanja, žrtvovanja za druge, nesebičnosti, empatije?
Zgodbo o Maitreji, svetovnem učitelju, sem prvič slišal pred več kot petindvajsetimi leti. Od takrat mi ne da miru. Čeprav je zgodba za povprečno izobraženega človeka 21. stoletja zares nenavadna, pa se mi vendarle zdi nekako zelo verjetna. Eno je osebno prepričanje, drugo pa so različni dogodki in znamenja, ki se v zadnjih desetletjih intenzivno pojavljajo v svetu. Mediji se tej zgodbi močno izogibajo, zato se s tem ukvarja le nekaj posameznikov in skupin.
V zadnjih tednih smo izvedeli, da je večina svetovnih držav zaradi pandemije koronavirusa doživela visoke padce BDP-ja (bruto domačega proizvoda). Padci so bili 10, 20, 30-odstotni. Rekordni, zgodovinski! Politiki in ekonomisti zdaj vlagajo izjemne napore (to počnejo z velikimi vsotami tako imenovanega poceni denarja in novega zadolževanja), da bi se čimprej vrnili h gospodarski rasti. Gospodarska rast (ki se odraža z rastjo BDP) je »alfa in omega« modernega sveta.
Meja naša ostaja srčna rana,
a za prmej krvav duš kockasti,
ne damo vam Terana,
ne damo vam Terana!
Kdor pozna moje, več kot 20-letno ukvarjanje s sistemom Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in vso sistemsko korupcjo, ki prihaja s tega naslova, bo tokrat gotovo zelo presenečen. Z analizo dejstev sem namreč prišla do sklepa, da je na mesto direktorja končno prišel človek, ki si bo upal prevetriti in počistiti vprašljive poslovne prakse tudi znotraj FIHO.
»Strokovna služba«, na čelu s sekretrko Bredo Oman, je javnosti obelodanila »grozote«, ki naj bi jih počel direktor Vladimir Kukavica. Breda Oman je nedvomno osrednja figura v sistemu FIHO, saj je poslovna sekretarka fundacije od same ustanovitve (1996). Direktorja FIHO je vedno izbral Boris Šuštaršič, uvajala pa ga je vselej prav Omanova, za kar je bila »pošteno nagrajena«. Za boljšo predstavo: sodi v 49. plačilni razred, pri čemer ni znano, kakšno strokovno izobrazbo naj bi imela. Je pa nekoč med pogovorom povedala, da je pred leti delala tudi pri Borutu Pahorju oz. v SD, kjer ima tudi veze, podporo in poznanstva.
FIHO je očitno z leti postal »družinsko podjetje« Omanovih. Začelo se je leta 2013, ko FIHO prvič predstavi spletno aplikacijo za prijavo na razpis. Takrat so Peter Tomažič, Štefan Kušar in Boris Šustaršič za to aplikacijo oblikovali kriterije in merila (pri tem je bilo veliko arbitrarnih točkovanj, ki so omogočala končne rezultate kot so si jih želeli oni sami). To velja še danes. Aplikacijo je po naročilu izdelalo podjetje It Group, lastnik katerega je Božo Oman, drugi mož Brede Oman. Podatki na Erarju (aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji) pa zgovorno pričajo, da je to podjetje zgolj v zadnjih petih letih s strani FIHO prejelo 214.331,30 evrov. Pri vsem skupaj je prav bizarno, da ima podjetje IT Group precej neugledno spletno stran, ki je skopa s podatki – kot da sploh ne potrebujejo strank, zato svojih referenc sploh nimajo nikjer zabeleženih, edini kontakt pa je elektronski naslov.
Janja Vrečko, ki je prav tako navedena kot del strokovne službe, pa je nič manj kot hči Brede Oman. Z osnovnošolsko izobrazbo je posameznim organizacijam pisala sklepe FIHO o dodeljevanju letnih javnih sredstev. Ko je direktor Kukavica lani sklepal nove pogodbe in plače zaposlenih na FIHO usklajeval s plačami v javnem sektorju (torej jih je za nekaj odstotkov znižal), se je v pogodbi zavezala, da bo v roku leta in pol opravila izpit iz Zakona o upravnem postopku (ZUP). Ker tega nikoli ni storila, se je njena pogodba preprosto prekinila. Omanova je v imenu svoje hčere vodila evidenco ur prisotnosti na delu, pri čemer ji je pisala ure, ko Vrečkove sploh ni bilo v pisarni (npr.: meseca maja ji je celo izplačala 15-odstotkov stimulacije na račun novega koronavirusa).
Visok standard plač in drugih ugodnosti, ki so jih deležni zaposleni na FIHO, pa je nadgrajen še z visokim pokojninskim zavarovanjem – 150 evrov na zaposlenega, kar je pred leti zbodlo v oči tudi Računsko sodišče RS. Toda to v očeh strokovne službe FIHO še ni bilo dovolj, zato je Petra Kene, pravnica na FIHO predlagala, da bi za vsakega zaposlenega plačali še dodatnih 50 evrov za zdravstveno zavarovanje, saj bi tako v primeru, če zbolijo, prišli na vrsto preko vrste.
PA ŠE TO:
Pred časom me je poklical nek gospod in prijavil zanemarjanje ene od uporabnic, katere izvajalec osebne asistence je podjetje Saluto, lastnik katerega je Robert Kene, mož zgoraj omenjene Petre. Toliko naključij na kupu mojemu nemirnemu duhu ni dalo miru, zato sem tudi to podjetje preverila na Erarju in ven je padla zanimiva vsota s strani MDDSZ. Toda tudi to še ni vse – gospod Kene je pridobil skrbništvo nad omenjeno uporabnico, gospa ima namreč odobrenih 24 ur na dan osebne asistence, zaposlenih pa nima dovolj asistentov. Tako nima pomoči 24 ur na dan – si pa ure asistence, zlasti nočne, ki so bolje plačane, piše David - sin Petre in Roberta. Nenazadnje pa je gospa uporabnica prepisala tudi svoje stanovanje na Keneja. In to je zgolj ena od uporabnic podjetja Saluto – sicer jih ima skupno pet (a ne več, saj bi v tem primeru moral zaposliti strokovnega vodjo). Prijavo na pristojne institucije pa smo pred dvema mesecema podali tudi v povezavi z še enim primerom oz. uporabnikom podjetja Saluto.
Na prvi pogled nič spornega, nič čudnega, biznis dobro laufa, Petra Kene pa se vozi z novim avtom znamke BMW. Kot smo vedno trdili – na invalidih se dobro služi!