Ob koncu leta vedno ocenjujemo iztekajoče se leto in si zaželimo čim več dobrega v prihajajočem. To smo zagotovo naredili tudi lani. Torej, je bilo leto 2020 dobro ali slabo? Na prvi pogled bi rekli: slabo! Pa vendar: je bilo res vse slabo? Čeprav je bilo nedvomno res marsikaj slabega, pa rajši poskusimo izluščiti dobro. Morda so to "semena" iz katerih lahko "vzklije" boljša prihodnost?
Intervju z Brankom Delcottom o njegovi knjigi Sveti labirinti zla
Branko Delcott je star 88 let. Je član KPD Komunist in sodelavec glasila Rdeči veter. Njegova knjiga, Sveti labirinti zla je njegov knjižni prvenec in je njegovo življensko delo. V vsem svojem življenju se je boril proti anomalijam Katoliške cerkve, vzorno zapisoval spoznanja, bral in preučeval knjige in nastal je zbornik njegovih zapisov, ki je temelj predstavljene knjige, ki je nastala na podlagi pobude Podobnika, urednika Rdečega vetra, ki je uredil zapiske in v dogovoru z avtorjem postoril vse, da je knjiga izšla.
Branko Delcott
Intervju:
Ob branju vaše knjige sem se zgražal nad vsemi anomalijami Katoliške cerkve, ki so vezane na njen zgodovinski razvoj, katerega temelja sta bila množično pridobivanje novih vernikov in vzgoja. Napisali ste knjigo Sveti labirinti zla. Kaj vas je vodilo k pisanju?
13 pride na svet
1 1Kot je zapisano v Rejnih knjigah, 36-042-13 izhaja direktno iz rodu 72-16180-3. Seme je prišlo v 042 z roko Vsemogočnega. 042 je ni videla, a je vedela. Dvanajst jih je že skotila in iz svojih prsi hranila in ni jih videla, dokler jih Vsemogočni ni vzel k sebi.
V pričakovanju kaj bo sledilo,
kje naj bi se zataknilo,
zakaj krivce bomo spet iskali,
komu naše novce dali.
Nekaj imajo veljaki SDS v osnovi prav: vsake toliko je čas, da prevetrimo zaprašeni seznam pomembnih in nepomembnih človeških dejavnosti. Zdaj je tak čas.
Pipi je hotel vedeti, kaj je padec vlade.
»Melkijad!« reče Pipi svojemu starejšemu bratu, »Melkijad, pokaži mi, kako pade vlada!«
»Nič lažjega!« odgovori Melkijad. »Pojdi z mano!«
V zadnjih dneh ponovno lahko opazujemo brezglavo rast borznih indeksov. Najbolj izpostavljen je spet bitcoin, ki je obljubljal revolucijo v plačevanju, postal pa je zgolj špekulativni "žeton" v globalnih finančnih "kazinojih", kar je še najprimernejši izraz za borzne in finančne trge.
"Svet ima 400 bilijonov dolarjev. Celo na vrhuncu epidemije je bilo zgolj v 90 dneh ustvarjenih 2 bilijona dolarjev, mi pa potrebujemo le pet milijard, da pred lakoto rešimo 30 milijonov življenj. Česa ne razumem? Prosim ne silite nas, da izbiramo, kdo bo živel in kdo umrl." (David Beasley, izvršni direktor Svetovnega programa za hrano, Zrcalo tedna, 13. 12. 2020).
Ni lepo, kar se letos dogaja slovenskim ustvarjalcem na področju kulture. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku, še uslužbencem koalicijskih strank ne. Uradniški pokol ustvarjalcev, ki ga izvajajo ti uslužbenci, je na ravni zlate dobe komunističnega uradništva. Kot vemo, je zatiranje partijskih aparatčikov prispevalo k nastanku mnogih vrhunskih del vzhodnobloške umetnosti. Slovenskim ustvarjalcem je zaenkrat še prihranjena izkušnja vsakodnevnega razbijanja kamnov v pižami pri -40°C, so pa zato pahnjeni v duhamorno brezdelje zaradi korone in primerljivo skrb za prihodnost. Če nič drugega, bi morali biti to dobri pogoji za razmišljanje o življenju in umetnosti ter snovanje novih umetnin.
Skorajda neopaženo je šla mimo nas novica, da je "CME Group, največji ponudnik izvedenih finančnih instrumentov, v ponedeljek svoji paleti raznoraznih surovin, kot so nafta, baker in zlato, dodal še – vodo." (RTV MMC: Na Wall Streetu se po novem trguje z vodo) Na prvi pogled se to ne zdi nič posebnega, a dejansko gre za ključno vprašanje današnje ekonomije in s tem tudi družbe kot celote: Ali so zemlja, voda, gozdovi, hrana itd. dobrine človeštva ali zgolj tržno blago? Na tem vprašanju sloni naša prihodnost – dobra ali slaba!