Vsaka generacija bije svoje boje in danes ni nič drugače. Letos, 27. aprila 2021, obeležujemo osemdeseto obletnico organiziranega odpora – z ustanovitvijo osvobodilne fronte – proti okupatorju. Morda se zdi "upor proti okupatorju" zastarel izraz, a okupacija ima veliko obrazov. Zato ta praznik še zdaleč ni nekaj preživetega, ni samo en prost dan, temveč je še vedno oziroma znova aktualen. Zdaj je pravi čas, da ta praznik znova posvojimo kot simbol modernega boja proti okupatorju.

Zakaj nekateri ljudje lažje izrečejo laž kot resnico? A tudi mislijo, kar govorijo? Sploh mislijo, ali so njihove umske sposobnosti vpete zgolj v krpanje ene laži z drugo? Kako je skravžljan um človeka, ki mu je nizanje laži običajen način pogovora? …

Ali bomo kdaj,

ozrli se nazaj,

in se nasmejali,

morda zajokali,

nad dnevi,

katere smo preživeli,

nad vlado,

kakšno smo imeli,

nad nasiljem,

pred katerim smo trepetali,

nad posamezniki,

katerih smo se bali.

Ploščata Zemlja, kuščarji, chemtraili, cepiva … Nevarni Židje, črnci, begunci, feministke … Svetovna vlada, globoka država, kulturni marksizem, podnebne nespremembe … Teorij zarot je dovolj, da bi lahko z njimi zgradili vzporedno Osončje … Pravzaprav bi jih morali zgraditi več, ker so si nekatere od njih v navzkrižju (človeštvo ne povzroča podnebnih sprememb, jih pa chemtraili) … Vse bi z lahkoto razblinil katerikoli brihten osnovnošolec, a teoretiki zarot jih ne pustijo razbliniti. Dokazi, da se motijo, so zanje dokazi, da imajo prav; 'dokazi', da imajo prav, pa tudi (chemtraile povzročajo kuščarji) … In njihova dejanja znajo biti bolj smrtonosna, kot bi bile njihove blodnje, če bi bile resnične (covid, ki ga ni, so zakrivili Kitajci, ki tudi ne smejo biti) …

1 Deček

Hrup šolskega zvonca je bil mlačen. Besede so se utapljale v tišini. Veselje otrok, komaj slišno. Stena hodnika nekaj, v kar se ne sme zaleteti. Taval je, omotičen od praznine, v katero je vstopil. Vstopil z vprašanjem. Vprašanjem, ki je hlastalo po svetlobi, jo izsesavalo in ga vztrajno potiskalo v temo. Tesnoba, neznosno tiha, čista v svoji veličastni praznini, ga je ohromila. Nepremično je stal v vreščeče polni šolski garderobi in zabodeno bolščal skozi ogromno okno. Bilo mu je kakšnih 10 let.

Kam vrti ta se Svet,

bo padel dol z osi,

tako je lep a zaklet,

kjer neuk preveč govori,

pameten pa modro molči,

goljuf služi,

politik vse to vodi in skrbi,

da v temi tavamo vsi.

Na tebe se obračam brez dragi ali spoštovani Borut Pahor, Predsednik Republike Slovenije, ker si tega preprosto ne zaslužiš več.

Nekoč sem ti verjel in zaupal, da je v tebi modrost, dobrohotnost, ko si kot edini politik pristopil do mene kot Predsednik DZ RS, ko sem pred DZ RS in Vlado RS gladovno štrajkal proti nepopravljivi krivici, ki me je doletela.

Kadar pismo bralcev podpiše množica znanih izobražencev, lahko staviš, da gre za svečano in obupno dolgočasno leporečje. Tudi če ga prebereš do konca, ne da bi vmes zakinkal, ne izveš ničesar novega. Skoraj vsak od njih zna pisati bolje. Zakaj toliko briljantnih umov in pronicljivih piscev skupaj nikoli ne preseže ravni govora na povprečni proslavi?

Mati Zemlja,

spet smo te izdali,

te prekopali in preorali,

se v vsako tvojo razpoko spustili,

ti vode dolili in odlili,

z vetrovi bitke bili,

te preoblikovali,

in izrabili.

Komunizem ni propadel zaradi neučinkovitosti ali krvoločnosti. Komunizem je propadel, ker se ni povezal z vero.