Bi se stari Grki brez istospolnih odnosov vpisali z zlatimi črkami v zgodovino, ali bi bili zgolj pozabljena horda balkanskih barbarov, ki so jih omikani Perzijci pojedli za zajtrk?

Ne vem, zakaj so tako rekoč vsi, ki govorijo in pišejo o prihodnosti življenja na Zemlji, prepričani, da lahko človeštvo prepreči uničenje življenjskih pogojev, ki ga je povzročilo. Ja, lahko bi ga preprečilo – ampak potem ne bi bilo človeštvo … To je, kot bi bogatašem naložili zmanjšanje premoženjskih razlik, kapitalistom ustavitev gospodarske rasti ali svečenikom vzpostavitev posvetne družbe. To je, kot bi generalom zaupali, da izurijo vojake v samostojnem mišljenju, psihopatom, da poskrbijo za dobre odnose, ali nasilnežem, da ljudi mojstrijo v sočutju … Kot bi volkovom prepustili pasenje ovac ali lisicam bdenje nad varnostjo v kurniku …

Odlična analiza (spodaj povezava) o tem kako nekateri enostavno ne razumejo kaj je osebna asistenca in neodvisno življenje hendikepiranih, če hočete invalidov in to zlorabijo za osebni in družinski business. Bitka za ZOA (Zakon o osebni asistenci) je trajala skoraj 25 let in res bi bilo škoda, če postane jedro zlorab in jabolko sporov. Če se spominjamo kako so družinski pomočniki postali prekarci in sužnji svojih bližnjih brez dopusta, bolniške, 24 ur na razpolago, se v primeru ZOA dogaja invalidom (hendikepirani so toliko opolnomočeni, da take poskuse gladko zavrnejo, ki postanejo s tihim soglasjem tarče manipulacij, zlorab, subjekt ali mnogokrat celo objekt za koristolovstvo drugih).

Olimpijada deli človeštvo. Najprej ga deli na državljane in ekonomske migrante proti beguncem in ljudem brez državljanstva. Državljani pišejo zgodovino svoje domovine. Ekonomski migranti v domovini nimajo za burek, zato si poiščejo novo. Značilen ekonomski migrant je 'naš' Mark Tobey, ki je nasledil že pozabljenega košarkarskega 'kdor ne skače ni Sloven'ca' Anthonyja Randolpha (ki se najbrž tudi sam komaj kdaj spomni, da je tudi Slovenec). Begunci in izbrisani pa so na olimpijadi samo zaradi solzavih zgodb in razen svoje prihodnosti ne rešujejo ničesar …

Pred štirimi leti sem napisal kolumno Delo osvobaja, ki letos iz meni neznanega razloga kraljuje na lestvici priljubljenih portala Za-misli. Čudna so pota internetova … Tudi tokratno »Delo osvobaja« ne govori o Auschwitzu, ampak o začetku poti, ki je človeštvo privedla do izgradnje in zagona tega 'orodja' …

Današnji dan se je začel nadvse presenetljivo. Prejel sem screenshot odstopne izjave g. Mateja Križaniča od kandidature za direktorja Doma starejših občanov Fužine, ki jo je na twitterju objavil Bojan Požar. Če informacija drži in ne gre za kakšno medijsko potegavščino, se bo videlo v prihodnjih dneh.

Spoštovani evropski sodržavljan; kot državljan Evropske unije (EU), kar je vsak državljan katere koli članice EU, se vam čutim dolžnega pojasniti nekaj zadev, ki se tičejo Slovenije, države, iz katere prihajam. Najprej bi vam rad pojasnil, da početje zdajšnje slovenske vlade in še zlasti njenega predsednika ne predstavlja stališč in vrednot vseh državljanov. Še več, upam si trditi, da vlada, ki je 1. julija prevzela vodenje Sveta EU, predstavlja le manjši del državljanov.

Moje vrstnike in mene je zgodovina preskočila. Možgane so nam oprali z Jugoslavijo in komunizmom, ki naj bi jima služili. Ko sta razpadla in propadla, nismo bili več otroci, odrasli pa tudi ne. Naenkrat smo bili prepuščeni sami sebi in nismo služili ničemur. Razen da so nam v šolah trpali v glavo nepomembne in neuporabne podatke, se ni nihče ukvarjal z nami. Obšolske dejavnosti so bile namenjene predvsem nadarjenim športnikom in morda umetnikom; ostali smo si ga morali zapolniti, kakor smo vedeli in znali. V glavnem smo ga zapravljali ob poslušanju glasbe, rolkanju čez ovire in nočnih vikend pohodih po gostilnah. Zdaj živimo, nadaljujemo in dodelujemo delo predhodnih rodov – to je bolj ali manj vse. Za nami bo ostalo malokaj omembe vrednega …

Nedeljski referendum o noveli zakona o vodah je pomemben z več vidikov. V prvi vrsti gre seveda za okoljevarstveni vidik oziroma za zaščito vodnih virov. O tem je bilo že veliko povedanega in v ta namen nima smisla porabljati dodatnega črnila. Referendum pa ima vsaj še politično, ekonomsko in družbeno razsežnost.

Zadnje dni je v Fužinah vroče tako ali drugače. Politika je na čelo Doma starejših občanov Fužine postavila medijsko razvpitega aferaškega človeka, ki ga v Fužinah nočemo ne stanovalci, ne svojci, ne zaposleni ne lokalna skupnost. Da ne bo kdo napak razumel. Ne gre za menjavo in odstavljanje direktorice. Gre preprosto zato, da razvpitega direktorja nočemo v hišo, ker ima koncept s katerim bi zrušil vse dobro, kar je raslo z požrtvovalnim delom zaposlenih vsa ta leta. V petek 9.7.2021 v popoldanskih urah je prišel dopis MDDSZ. Po eni strani se sklicujejo, da še niso prejeli sklepa o imenovanju, ki ga normalno brez uradnega mnenja lokalne skupnosti, ki se priloži sklepu v reševanje ministru res še niso mogli prejeti, je pa isti dan bil poslan ministru. Po drugi strani nakazujejo, da bi lahko minister preložil odgovornost na člane Sveta zavoda in si opral roke ter se ne umazal v vsej godlji, ki so si jo skuhali. Baje z imenovanim kandidatom prijateljujeta?