Konec prejšnjega leta je bilo na svetu 81 milijonov več ljudi kot na začetku. Že 40 let je Zemlja vsako leto 'bogatejša' za 40 Slovenij. Sodobnih Slovenij, kajti predtem je več desetletij vsako leto pridobila 40 takratnih Slovenij. To ni samo 40 Slovenij ljudi, to je 40 Slovenij vsega: njiv, hlevov, hiš, cest, šol, rudnikov, tovarn, trgovin, elektrarn …

V Večeru so pred 50 leti, leta 1971, objavili tole: »Pred dvajsetimi leti je na primer dobil slovenski pisatelj za polo (16 strani) poprečno blizu dveh poprečnih mesečnih plač v SRS. Pred desetimi leti je bilo razmerje še ena proti ena, nakar smo zdaj prišli tako daleč, da dobi pisatelj za polo le še polovico poprečne plače Slovenca. Mnenja, kako in kaj bi bilo treba napraviti pri nas, da bi lahko začeli govoriti o spodobnem vrednotenju dela pišočih ljudi, so deljena, Cankarjeva založba pa je prav zdaj enostavno in "enostransko" presekala polemiko in – zvišala svoje honorarje v nekaterih primerih tudi za sto odstotkov.«

Elena Pečarič

Štihova 14a

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.



Direktor g. Robert Cugelj

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut

Linhartova 51

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.



Ljubljana, 17.5.2021



Zadeva: Pravica do medicinskega pripomočka?

Na podlagi e-komunikacijie s fiziatrinjo Dr. Metko Mohorič sem pri osebni zdravnici pridobila napotnico za oceno potrebne prilagoditve pri kopanju. Že pol leta namreč po internetu intenzivno iščem primerno prilagoditev za svoje potrebe. Vse kar sem uspela najti pa zame ni primerno, saj sem sama zelo posebna in nadstandardna, čeprav tehtam zgolj 20 kg. pa je rokovanje z mano zelo delikatno.

Borut govori lepo zveneče povedi brez vsebine. Blebeta. Tega smo se navadili.

Z blebetanjem skušamo navadno prikriti svoje neznanje, zmedene misli ali resnične namene. Nekateri na enak način prikrivajo tudi svoje znanje, resnične misli in resnične namene. Tisti, ki ga uporabljajo poklicno – svečeniki, politiki, slavnostni govorci, in umetnostni kritiki – bi naj bili vešči obojega. Borut je vešč posebne oblike blebetanja: daje vtis, da slabo prikriva svojo puhoglavost, a ravno zato spregledamo njegovo premišljenost, odločenost in osredotočenost.

Družinsko nasilje je v porastu …

Ubiješ očeta, materi zatisneš oči

in tolažiš otroke …

Kako se počuti najstnica, ko se iz kuverte vsuje beli prah?

Ga je poslal simpatizer, mladinec, član, predsednik vladne stranke?

Tako pomembna je? Kako ogrožena? …

Hrana je središče našega sveta. S hrano izkazujemo odnos do sebe in do soljudi, do drugih živih bitij, do narave; hrana je izraz kulture, tradicije, pripadnosti – svet se dobesedno vrti okoli hrane.

Prebivalcem bogatejšega, potrošniškega dela sveta se hrana večinoma zdi nekaj samoumevnega; kot zrak, ki ga dihamo. Ko smo lačni, odpremo hladilnik, stopimo v trgovino, gremo v gostilno (razen v času epidemije) ali hrano preprosto naročimo na dom. Za številne Zemljane pa še zdaleč ni tako. Večino njihovega dneva zapolnjuje boj za hrano. Soočajo se z vprašanji, ki jih ne bi smelo biti: bomo danes lahko nahranili svoje otroke, bomo imeli kaj postaviti na krožnik; kaj pa jutri in pojutrišnjem – bomo imeli kaj "za pod zob"? Njihove stiske so neizmerne, nam nepredstavljive.

Šolska snov je kičasta: svet je čudovit, ljudje smo lepi in krasni, vse je lepo in prav. Prej je bilo drugače: bilo je nasilje in nepravičnost, bile so ujme in bolezni. A ljudje smo se naučili vse to obvladati in zdaj, dragi otroci, živimo v najboljšem možnem času; sto let boste lepi in mladi, svet in vesolje bosta vaša, če boste le hoteli in se potrudili.

Zakaj že praznujemo 1. maj – praznik dela? Izvorno obeležujemo spomin na krvave dogodke v Chicagu leta 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik (Wikipedija: Praznik dela). V širšem smislu pa obeležujemo dolg, naporen in pogosto tudi krvav proces boja za delavske pravice kot so: primerno plačilo za delo, varni delovni pogoji, osemurni delavnik, pravica do nadomestila za bolniško, pravica do dopusta, malice, pravica do pokojnine, zaposlitev za nedoločen čas itd. A po desetletjih bojev za delavske pravice smo – znova na začetku!

Gospod naš glavni,

ste shujšal kak kilogram,

kako pa kaj Instagram,

so sveže fotke,

je kakšna nova,

ker človek se nekje pokazati mora,

morda nova fora,

vem, za realnost pač nimate časa,

in škoda res vašega glasa,

dokler vsak glas dobite,

vam sledijo,

in vi njih sledite,

v nedogled gumb miške vrtite.