Se še spomnite Črnega petka, ko smo konec novembra lani potrošniki razvitega dela sveta drli v trgovine? Čeprav to ni bil edini super-nakupovalni dan, pa ga lahko označimo za simbol nebrzdane potrošniške družbe in trgovsko-podjetniškega pohlepa. V mesecu marcu 2020 pa smo spet dočakali Črni petek (in to ne le enega), le da tokrat s tem izrazom označujemo dan, ko borze po svetu beležijo visoke padce, kar predstavlja uvod v hudo ekonomsko krizo. Med tema črnima petkoma se nam je zgodil koronavirus.
To, kako se je vlada Republike Slovenije lotila pomoči prebivalstvu, malim in večjim podjetnikom, upokojencem, kmetom in drugim skupinam prebivalstva, je treba pohvaliti. Gre za reševalni program brez primere. Skorajda ga lahko primerjamo z Marshallovim načrtom, ki so ga po drugi svetovni vojni izpeljale ZDA pod vodstvom ameriškega državnega sekretarja, generala Georgea Marshalla, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado za mir (1953). ZDA so takrat celotni evropski regiji pomagale s 13 milijardami ameriških dolarjev (v današnji vrednosti je to približno 130 milijard dolarjev oziroma 120 milijard evrov) predvsem v hrani, opremi in drugih izdelkih, potrebnih za okrevanje od vojne porušene in izčrpane Evrope.
Danes je 25. marec – Vaš dan: dan, ko je najimenitnejši Gospod daleč naokoli – papežev šef in pastir vseh pastirjev – samovoljno posilil 13-letno judovsko deklico po imenu Marija. To je storil, čeprav je bila deklica zaročena z drugim gospodom. Lepo vzgojena deklica se ni upirala, ampak je izrecno pristala (ja pomeni ja). Pobožna deklica se ne sme upirati gospodom …
Prepričanja so kot navade – železna srajca. Težko jih je spreminjati, že pri sebi, kaj šele pri drugih. O tem sem se prepričal kot bloger v najstniških letih. In četudi nam nekdo pojasni, zakaj so naša prepričanja zmotna, ta pogosto ostajajo nespremenjena.
V zadnjih nekaj letih je v evropskih državah in tudi v državah ostalega sveta čutiti močan trend avtoritarne oblasti. Demokracija je na hudi preizkušnji. Obstaja le še v »paragrafih«, ki pa jih politika v navezi s kapitalom ne upošteva. Koronavirus je postal velik adut, zaradi katerega posamezne vlade brez kančka nelagodja pospešujejo procese uvedbe avtoritarizma. Tudi pri nas v Sloveniji.
Kaj bi naredila žival?
Živela, kot je živela prej …
Če bi umrla, bi pač umrla.
Kako živiš, če se bojiš smrti?
Ko se svet ustavi,
spoznamo, da za življenje ne potrebujemo
vseh tistih potrošniških izdelkov,
za katere smo mislili, da so nepogrešljivi,
za katere smo se drenjali po trgovskih centrih
in prežali na popuste.
V teh marčevskih dneh se pred našimi očmi odvijajo prelomni dogodki, ki bodo temeljito predrugačili družbo v kateri živimo. Meje se zapirajo, življenjski utrip se ustavlja, globalni borzni trgi padajo "v brezno". Nič pretirano ni reči, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Čeprav smo zdaj osredotočeni na ukrepe proti koronavirusu, pa se v ozadju porajajo še hujši problemi – finančni, ki bodo "okužili" ekonomski sistem in s tem družbo kot celoto. Lahko rečemo, da je tržni ekonomski sistem, ki je zaznamovala zadnja desetletja, zdaj nepreklicno propadel.
Epidemija koronavirusa bo privedla do "globalne recesije v obsegu, ki ga doslej še nismo doživeli", vendar bo človeštvu sčasoma omogočila ponastavitev (reset) vrednot, pravi napovedovalka trendov Li Edelkoort za revijo Dezeen. Dejala je, da virus povzroča "karanteno potrošnje", kar bo imelo globoke kulturne in ekonomske posledice.
Rad imam dosti snega. Svet se upočasni in utiša. Rad imam zvoke praskanja lopat po okoliških dvoriščih in snega, ki se z njih usipa na sneg. Svet se zmehča.
Zdaj imam to brez snega in lopat. Ni enako …